Ob odprtju novih prostorov dnevnega centra sta se z otroki v namiznem nogometu pomerila jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in blejski podžupan Toni Mežan. / Foto: Janko Rabič

Da mladih ne vzgaja ulica

Na Jesenicah že deset let deluje dnevni center Naj mladih ne vzgaja ulica društva Žarek. V njem mladi dobijo brezplačno učno pomoč, se družijo, pomagajo pa jim tudi pri premoščanju stisk.

Jesenice – »Sem prihajam na učno pomoč, Tjaša mi pomaga pri učenju angleščine. Pri drugih predmetih pomoči ne rabim. Novi prostori so mi bolj všeč kot stari, ker so večji in lepše opremljeni,« je dejal šestošolec Alan z Jesenic, eden od otrok, ki prihajajo v dnevni center Naj mladih ne vzgaja ulica. Dnevni center deluje pod okriljem društva Žarek, pred dnevi pa so se preselili v nove prostore v kleti Zdravstvenega doma Jesenice. »Po desetih letih delovanja smo se preselili v nove prostore, kar je za nas prav poseben dogodek. Preuredila in prenovila jih je Občina Jesenice. Zares hvaležni smo ji za vso podporo in naklonjenost našemu delovanju. To razumemo predvsem kot njihovo naklonjenost otrokom in mladostnikom Jesenic, ki nas potrebujejo,« je ob tem dejala Ivanka Berčan, predsednica društva Žarek. Vodja dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica Tjaša Bertoncelj je predstavila dejavnost centra, v katerega vsako popoldne prihaja okrog dvajset mladih. Šolarji v njem dobijo brezplačno učno pomoč; zanjo izvedo od sošolcev ali prijateljev, včasih jim to možnost predlagajo učiteljice. Nekateri otroci po učni pomoči odidejo domov, spet drugi pa ostanejo in sodelujejo v aktivnostih, kot so socialno-ustvarjalne delavnice, igrajo družabne in športne igre, ročni nogomet, namizni tenis, pikado, na voljo imajo tri računalnike, lahko poslušajo glasbo in gledajo televizijo. »Predvsem pa se veliko pogovarjamo o njih samih, o njihovih interesih in različnosti. V bistvu delamo na tem, da spoznavajo sami sebe,« pravi Tjaša. Obeležujejo tudi vse praznike, tako katoliške, muslimanske kot pravoslavne. »Pri nas je zelo pomembno, da se otroci spoštujejo med seboj, poudarjamo spoštovanje in strpnost, da se ne zmerjajo, da ne govorijo grdih besed. Imamo v bistvu zelo enostavna pravila, ki pa jih otroci hitro vzamejo za svoja,« dodaja Tjaša, ki je posebej vesela dragocenega sodelovanja prostovoljcev pri učni pomoči in v raznih delavnicah. Ob tem omenimo še, da so z letošnjim letom odprli tudi enote dnevnega centra na Bledu, v Gorjah in v Mojstrani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 27. marec 2015 / 09:01

O nasilju v partnerskem odnosu

Radovljica, Naklo – Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske se je minuli teden najprej predstavilo v radovljiški knjižnici. »Govorili smo o izbiri primernega partner...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...