Cene hiš se še znižujejo
Medtem ko se je zniževanje cen rabljenih stanovanj zaustavilo, cene stanovanjskih hiš še naprej padajo, kaže poročilo geodetske uprave o stanju na slovenskem nepremičninskem trgu v letošnjem prvem polletju.
Kaj pomeni povečanje prometa in zaustavitev zniževanja cen rabljenih stanovanj? Po oceni geodetske uprave je možno, da je bilo že v drugi polovici lanskega leta doseženo (drugo) dno krize nepremičninskega trga ali da gre le za nekoliko večje nihanje prometa, kot smo ga bili vajeni v zadnjih letih.
Kranj – V prvem polletju je povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države znašala 1490 evrov za kvadratni meter in je bila na enaki ravni kot v lanskem drugem polletju. V Kranju je povprečna cena, izračunana na podlagi 141 sklenjenih kupoprodaj, znašala 1520 evrov in je bila v primerjavi z lanskim drugim polletjem nižja za 30 evrov, glede na prvo polletje 2011 pa nižja za 250 evrov. V Ljubljani je bila letos povprečna cena 2020 evrov, v okolici Ljubljane 1730, v Mariboru 1090, v Celju 1030, v Kopru 1820 in na Obali (brez Kopra) 2230 evrov za »kvadrat«. Kar zadeva nova stanovanja, je bilo od začetka lanskega julija do konca letošnjega junija v Sloveniji 450 kupoprodaj, od tega 11 odstotkov v Kranju, kjer pa je kar dve tretjini vseh kupčij predstavljala prodaja stanovanj iz nasedlih projektov. Cena novih stanovanj z garažo in parkirnim mestom je v Kranju znašala od 1300 evrov (za stanovanja iz nasedlih projektov) do 3000 evrov za kvadratni meter.
Medtem ko se je zniževanje cen rabljenih stanovanj, ki je bilo značilno za zadnja tri leta, v letošnji prvi polovici leta zaustavilo, pa cene stanovanjskih hiš še naprej padajo. Povprečna cena hiše je bila za 10 odstotkov nižja kot lani v enakem obdobju in za tri odstotke nižja glede na lansko drugo polletje. Zmeren trend zniževanja cen kažejo tudi poslovne nepremičnine, za zazidljiva zemljišča so še vedno značilna nihanja, cene kmetijskih zemljišč se rahlo zvišujejo, pri cenah gozdnih zemljišč pa v primerjavi z lani ni bilo sprememb, kar pomeni, da se posledice žledoloma še niso odrazile na trgu.
Promet s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvi polovici leta občutno okrepil, v primerjavi z lanskim drugim polletjem je porasel za 17 odstotkov, kar je daleč največja polletna rast po drugem polletju 2009. Šibkejši trend rasti je kazal tudi trg s poslovnimi nepremičninami, promet z zemljišči za gradnjo stavb se je glede na lansko drugo polovico še zmanjšal, promet s kmetijskimi zemljišči se je rahlo povečal, promet z gozdnimi zemljišči pa se skorajda ni spremenil.