
Županski štanti
Te dni smo priča še zadnji kulinarični ponudbi županskih kandidatov.
Najprej smo seveda stopili do obeh kranjskih štantov, okrog katerih se gnetejo predvsem kuharski pomočniki, sem in tja kakšen lačnež in novinar. Aktualni župan Mohor Bogataj stavi na sončnično energijo, na štantu pa nam ponuja predvsem različne mesne izdelke. Izprosili smo si porcijo in ugotovili, da gre za nekoliko postano meso, ki je zagotovo nekaj let ležalo v zmrzovalni skrinji. Opažamo pa, da nekaterim tudi mesni izdelki starejšega datuma dobro denejo. Nedaleč proč je štant Boštjana Trilarja. Ponudba je hitro prehranska, saj bo gospodarstvo v občini v takem zagonu, da tudi za malico ne bo časa. Poskusili smo: na krožniku smo našli dva fižolčka, nekaj režnjev malancanov in bučk ter bobi palčko za počez. Slednjo lahko zamenjamo z lističem čipsa. Ko smo v veliki lakoti hoteli še en krožnik, so ravno zapirali štant. »Gremo na malico na pohane šnicle,« smo ujeli.
Škofja Loka. Štant Mihe Ješeta je bil pristno škofjeloški. Ker gre za staro srednjeveško mesto, ko so še vsi jedli doma in ne v restavracijah, je bila ponudba nekoliko skromnejša. V roko so nam potisnili medeni loški kruhek dimenzij 2x2 centimetra. Trd kot tisti loški kamniti most, ki ga je v štirih letih nemogoče do konca poglodat. Metod Di Batista je kakopak ponujal italijansko hrano. Mimoidočim je razlagal, da gre za hrano iz vasi Batista, ki velja za srce italijanskega testeninarstva. Smo si naložili nekaj vilic, jim dodali še eno rundo, a ostal je občutek praznega želodca. Ampak kot pri Italijanih, počutili smo se pa lepo.
Poglejmo še na Jesenice, kjer smo pričakovali najbolj pisano kulinarično ponudbo Ahmeda Pašića. Baklave, tulumbe, skuđukice, zeljanice, burek so bile ponujene zgolj kot predjedi, v nadaljevanju pa se nam je obetal pravi slow food s kulinariko narodov sveta. Poskušali smo švedske vlečke, španski zavitek, burmansko pito, havajsko kašasto polento, luksemburški mesni preliv, kyotsko omako, za najbolj lačne pa so bile tu še ejga palčke. Za prste obliznit. Tomaž Tom Mencinger je imel na štantu tradicionalno gorenjsko ponudbo, in sicer lastno kuharsko mojstrovino Klobaso Baso Kranjsko. Pa mal zelja z Javorniškega Rovta in endivije s Hruš'ce. To je to. Ni kaj, tud za pojest.
Kulinarična ponudba na štantih obeh županskih kandidatov Stanislava Poglajena in Štefana Pojbiča je bila do pičice enaka. Svinjski kremenatlc, tenstan krompir in motovilec. Le da je za enega kuhala mama Mici, za drugega pa njena hči Marica. Ker smo se ga že do vrh glave nabasali, do Trzina nismo hodili. Ah, pa čez štiri leta.