Sedemletna Monika in trinajstletna Teja sta imeli svoj košček zemlje, na katerem sta pridelali korenje; tudi korenje vijolične barve, ki se v kulinariki uporablja za dekoracijo, je pa ravno tako užitno. »Želela sem si nov telefon in sem si ga morala zaslužiti, smo se dogovorili doma,« je povedala Teja, Monika ji je pa po sestrsko priskočila na pomoč. Mami Tatjana je dodala, da sta dekleti pridno sejali, pobrali korenje in ga očistili na grobo. Vse ročno, le s pomočjo motike. / Foto: Tina Dokl

Jabolka na balkon, ne v suho klet

Za nekaj nasvetov, kako pravilno shraniti sadje in zelenjavo za ozimnico, smo povprašali na kmetiji Jerala v Podbrezjah.

»Na splošno velja, da jabolka, hruške in krompir shranjujemo v zračnih gajbicah, krompir npr. tudi v mrežastih vrečah. Jabolka in krompir naj ne bosta v skupni shrambi.«

Jabolka in hruške

»Največji problem pri shranjevanju jabolk za ozimnico so preveč suhi prostori zaradi sodobnih načinov ogrevanja. Jabolka potrebujejo hladen in čim bolj vlažen prostor. Idealna temperatura skladiščenja je od ene do dveh stopinj Celzija in kar 95 odstotkov vlage. Tistim, ki stanujejo v večstanovanjskih stavbah, priporočam, da jabolka za ozimnico shranijo na balkonu na senčni strani; pozimi jabolka dobro prenesejo nižje temperature, ampak največ do minus dve stopinj Celzija. Na balkonu v zavetrju se zrak tudi ne ohladi tako hitro in še vedno je ta način shranjevanja boljši kot kjerkoli v kleti,« svetuje Aleš Jerala s kmetije Jerala v Podbrezjah.

Za hruške veljajo zelo podobni pogoji, le da za hruške zunanja temperatura ne sme biti nižja od nič stopinj Celzija. Na splošno pa velja, da nobena sorta hrušk ne zdrži tako dolgo kot jabolka. »V zadnjih letih se ljudje precej odločajo za prešanje jabolk v sok. Bolj kisle sorte so za sok boljše, predvsem pa je pomembno, da je sadež dozorjen, kar soku da poln okus,« pove Jerala, Tatjana Jerala pa doda, da so novi trendi pasteriziranja v t. i. »bokse«; jabolčni sok napolnijo v petlitrsko plastenko in jo dajo v kartonasto embalažo s pipico.

Iz jabolk in hrušk lahko naredimo tudi okusen prigrizek, krhlje, ki jih npr. pri Jeralovih pakirajo v vrečke (s certifikatom za uporabnost živil), da ti ohranijo vlago in okus in preprečujejo dostop škodljivcem. Prav tako se lahko naredi jabolčni kis, ki ga doma shranjujemo v tem­nem in hladnem prostoru.

Krompir

Za krompir je najbolj pomembno, da »počiva« v temi. V kolikor so gomolji na svetlobi, pozelenijo in tvorijo solanin, ki pa je za človeka škodljiv. Če klet ni temna, je treba krompir pokriti. Za shranjevanje krompirja kmetovalca iz Podbrezij priporočata prostor, v katerem je od štiri do šest stopinj Celzija, lahko je prostor vlažen (ampak manj kot za jabolka). »Pri nižjih temperaturah ni problem v tem, da bi krompir zmrznil, ampak krompir začne sladiti, ker se škrob spremeni v sladkor,« pojasni Aleš Jerala.

Česen in korenje

»Za česen ni toliko pomembna temperatura v prostoru. Pomembneje je, da ga shranjujemo na mestu, kjer je nizka vlaga, okrog 60-odstotna. Jesenski česen ima manjšo trajnost, ptujska pomladanska sorta na primer pa je okusnejša, sočnejša in trajnejša ter zdrži tudi do enega leta. Uvožen česen ima krajši rok trajanja; zaradi transporta je obdelan in »prežarčen«, ker mu morajo že pred prevozom uničiti bakterije in glive,« pojasni Jerala.

Kot zanimivost: pri Jeralovih so začeli izdelovati česnovo tinkturo. Česen je namočen v žganje, tinkturo se uživa po kapljicah, zmešano z vodo. »Zdravilna tinktura pomaga vzdrževati ravnovesje v telesu, je ugodna za zmanjševanje holesterola, krvnega tlaka …,« našteje nekaj njenih koristi Tatjana Jerala.

Korenje je letošnjo sezono vsaj pri Jeralovih obilno rodilo. Korenje se shranjuje na vlažnem, če je le možno, se ga za ozimnico zagrebe v pesek, mivko, da bolje zadrži vlago. Shranjuje se ga pri podobni temperaturi kot krompir in prav tako obvezno na temnem.

Jeralove, ki se večinoma ukvarjajo z integrirano pridelavo sadja, zelenjave in poljščin, predvidoma konec oktobra čaka še žetev ajde. Koliko ajde bodo letos zmleli na star mlinski kamen, pa je odvisno še največ od vremena. »Za ajdovo moko je še najbolje, da se rabi sveža sproti in da je v čisti shrambi, brez ostankov hrane, da se ne namnožijo molji,« skleneta Jeralova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 20. julij 2015 / 14:54

Ukinili obvezno vodenje knjigovodstva za kmetije

Pot do ukinitve obveznega knjigovodstva je bila dolga – od zbiranja najmanj pet tisoč podpisov volivcev do sprejetja v državnem zboru.

Objavljeno na isti dan


Naklo / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:44

Vsako srečanje je dobrodelno

V Graščini Duplje so odprli razstavo vseh slovenskih Rotaract klubov, ki se predstavljajo s svojimi najboljšimi projekti.

Tržič / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:42

Stara orla kar v tandemu

Sebenje – Stari orli so se v soboto devetič zapored zbrali na tekmovanju v smučarskih skokih na skakalnici K25 v Sebenjah. Nastopilo jih je 22, med njimi tudi Primož Peterka, ki je skočil najdlje,...

Šenčur / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:41

Župan sprejel prvaka

Šenčur – Župan občine Šenčur Ciril Kozjek je sprejel Miho Logarja in Luko Kalana, člana jeseniškega hokejskega kluba, letošnjega državnega prvaka. Jeseničani so na državnem prvenstvu premagali hoke...

Preddvor / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:39

Preddvorski župan obiskal nežo Maurer

Preddvor – V Domu starejših občanov Preddvor, kjer od lanskega maja prebiva priznana slovenska pesnica Neža Maurer, je ugledno stanovalko pred kratkim obiskal preddvorski župan Miran Zadnikar. Poda...

Radovljica / ponedeljek, 15. maj 2017 / 16:33

Obnavljajo še zadnji del grajskega obzidja

Radovljica – V Radovljici so v teh dneh začeli z obnovo in rekonstrukcijo grajskega obzidja, za katerega je občina pridobila tudi soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Okoli sto tisoč evro...