Še noč se je svetila

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 7. oktober 2014 / 10:57

V Galeriji Loškega gradu so odprli razstavo Več svetlobe! O svetilih od prazgodovine do danes. Z njo so zabeležili tudi sto dvajset let prve javne razsvetljave na Kranjskem.

Škofja Loka – Tistega avgustovskega dne leta 1894, ko so v Škofji Loki prvi na Kranjskem prižgali luči javne električne razsvetljave, je bilo v mestu zelo živahno. Dogodek so pospremili z veliko slavnostjo, s koncertom vojaške godbe, tombolo, plesom in ognjemetom. Menda so ljudje celo z vlakom iz Ljubljane prihajali gledat, kako se nove leščerbe na žarnice prižgejo brez vžigalic ali petroleja. Zasluge za to veliko pridobitev mestu gre pripisati uspešnemu loškemu tovarnarju Alojzu Krennerju st., ki je v svoji tovarni na Spodnjem trgu, kjer so izdelovali blago in odeje, vgradil generator za enosmerni tok, s katerim so proizvajali elektriko za lastne potrebe, z viški energije pa so napajali še novo javno razsvetljavo.

Spomin na ta dogodek, hkrati pa tudi ob Dnevih kulturne dediščine, ki v državi potekajo te dni, so v Loškem muzeju pripravili obsežno razstavo o zgodovini svetil od prazgodovine do danes z naslovom Več svetlobe! Tako kot pred sto dvajsetimi leti tudi tokrat ni manjkala »plehmuzika«, tokrat v zvočni podobni Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka pod vodstvom Romana Grabnarja, ob slovesnem odprtju razstave pa je noč razsvetlil tudi ognjemet. Kot je v uvodu povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, so na razstavo uvrstili preko 140 eksponatov, ki jih sicer hranijo v muzejskih depojih, nekaj pa so si jih tudi izposodili od drugih muzejev in zasebnikov. Naslov razstave Več luči! je dal nemški romantični pesnik J. W. Goethe, ki je po izročilu na svoji smrtni postelji pred dobrimi 180 leti izrekel stavek Mehr Licht! »Mogoče je želel, da bi povečali plamen v svetilki, ali pa je želel svetu več svetlobe in razuma,« razmišlja Mlakarjeva.

Razstavo so na prizorišču odprtja, dvorišču Loškega gradu, v nekaj besedah zbranim predstavili kustosi, ki so pripravili razstavo. Tako je o luči v prazgodovini, antičnem času in zgodnjem srednjem veku govoril Jože Štukl. Da vsa človeška kultura in civilizacija izhajata iz preprostega ognjišča, smo slišali. Skozi celotno prazgodovino so bili ogenj, bakla in smolnata trska glavna svetila, ki so jih ljudje uporabljali za preganjanje teme, v antiki so se pridružile še voščene in lojene sveče, laterne in keramične oljenke, v zgodnjem srednjem veku pa se je nabor svetil spet zožil in vrnil za tisočletje nazaj. Ljudski pregovor pravi: »Zvečer s kuram spat, zjutraj s ptički vstat, dan je treba iskat,« in govori o tem, da so ljudje tisočletja svoje življenje in delo prilagajali ritmu dneva in noči. Mojca Šifrer Bulovec nadaljuje, da je prvo znanstveno zasnovano svetilo predstavljala Argandova oljna svetilka, ki je v tehnični izvedbi dala osnovo tudi za plinsko številko v 19. stoletju. Kasneje je to svetilko začela izrivati tako imenovana petrolejka. Sledile so karbidovke, vse do takrat, ko je dozorel čas, da zasveti električna žarnica. Že konec devetnajstega stoletja sta Tomas Alva Edison in Joseph Wilson Swan s poskusi začrtala pot umetni svetlobi. Do žarnice in svetlobe iz elektrike ni bilo več daleč.

»Tudi v Loki so po dunajsko urejene kavarne s svetovljansko ponudbo napitkov vabile ljudi v svoje moderno opremljene notranjosti, ki so jo razsvetljevale moderne, tudi iz tujine uvožene električne svetilke,« je povedala Biljana Ristić, ki je pripravila del razstave, ki ga zaznamuje tako imenovana električna svetloba. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog, ki ga je tako kot razstavo oblikoval priznani oblikovalec Ranko Novak. Razstavo je odprla nova ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je v svojem nagovoru poudarila, kako pomembno je muzejske predmete predstaviti na sodoben in zanimiv način, pri tem skrbeti za medsebojno povezovanje med muzejskimi institucijami ter pri tem prihajati tudi do razpoložljivim evropskih sredstev. Ob tej priložnosti so v Filatelističnem društvu Lovro Košir Škofja Loka pripravili tudi priložnostno razstavo Tehnika na znamkah – Nikola Tesla. Razstava je na ogled v Okroglem stolpu.