Mazaško nadaljevanje nestrpne politike
Ko sem prejšnji teden komentar zaključeval s podatkom o tem, da je Thomas Jefferson leta 1776 svojo Deklaracijo o neodvisnosti napisal po vzoru slovenskega ustoličevanja knezov na Gosposvetskem polju, še nisem mogel vedeti, da bodo že v nedeljo nekateri posamezniki poskrbeli za incident ob slovesnosti na Krnskem gradu na robu Gosposvetskega polja. Na gradu so Slovenci obeležili 600. obletnico zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku, nemško govoreči nasprotniki slovenske manjšine pa so nekajkrat zmotili program in od nastopajočih zahtevali govor v nemščini. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je kot izkušeni diplomat znal pomiriti strasti in pregretim glavam na koncu v nemščini pojasnil, zakaj je večina programa potekala v slovenščini. V svojem govoru je namreč med drugim dejal tudi: »Zato so upravičena pričakovanja, da bo slovenščina vpisana v koroško ustavo in da bodo poslanci lahko slovensko govorili v deželnem parlamentu.« Po njegovem mnenju je obred ustoličevanja koroškega kneza odličen prikaz sožitja dveh jezikov.
Ljudi s tako prefinjeno diplomacijo bi v teh časih krvavo potrebovali tudi na tej strani Karavank. Še posebno zdaj, ko se približujejo lokalne volitve. Z grafiti opremljene fasade Gorenjskega glasa, sodišča in Trgovskega centra Mercator Primskovo so nadaljevanje julijskih mazaških akcij, s katerimi so vročekrvneži tedaj med drugim na fasado sodišča zapisali, da je to »servis hunte«, in grafit opremili še s srpom in kladivom, ne vedoč, da pojem vojaške hunte s komunističnimi simboli nima nič skupnega. Izraz hunta namreč izhaja iz španske besede »junta«, ki pomeni odbor, prvotno pa se je izraz nanašal na izvršilno telo, ki je prišlo na oblast po uspešnem državnem udaru v 20. stoletju v Latinski Ameriki. Udari so se zgodili ravno kot odgovor levici in iz vojaške hunte se je pogosto rodila vojaška diktatura. Ker so mazači tudi v tokratni akciji z besedo falanga posegli po izrazoslovju iz zgodovine ekstremne desnice, bi bilo dobro, če bi jih njihovi mentorji najprej poslali na hiter kurz zgodovine.
Janja Roblek, predsednica okrožnega sodišča v Kranju, je ob julijskih akcijah dejala: »Cilj takšnih groženj je jasen, in sicer čim bolj prestrašiti sodnike, da si ne bodo upali odločati, zlasti v zadevah, ki so najbolj odmevne, pa tudi v tistih, ki jih morda nismo šteli za tako pomembne, pa postajajo v tem segmentu pomembne. Verjetno k temu pripomoreta tudi kriza in dogajanje v zadnjem času.«
O tem, kdo v zadnjih tednih najbolj pritiska na naša sodišča, ni treba posebej pisati, saj na srečo živimo v demokratičnih časih, ki dovoljujejo svobodo zbiranja in javnega izražanja svojih mnenj. Razlika med današnjimi in nekdanjimi časi je bistvena. Danes lahko brez problema izražaš svoje mnenje ali ga celo napišeš na fasado osrednjega gorenjskega časopisa in pri tem tvegaš le to, da te bodo kaznovali za prekršek oziroma za kaznivo dejanje nastanka gmotne škode.
ivan kotnik
ivan kotnik