Soavtorja razstave iz Medobčinskega muzeja Kamnik Saša Bučan in Marko Kumer / Foto: Gorazd Kavčič

Razstavljena majolika

V kamniškem muzeju je na ogled razstava z naslovom Slovenska majolika, ki je plod tesnega sodelovanja Narodnega muzeja in Medobčinskega muzeja Kamnik. Posebno mesto med skoraj dvesto razstavljenimi predmeti ima kamniška majolika, ki ima že 150-letno tradicijo.

Kamnik – Razstava Slovenska majolika je bila marca lansko leto najprej po­stavljena v Narodnem muzeju v Ljubljani, konec novembra pa so panoje in predmete preselili še na grad Zaprice. Gre namreč za skupno razstavo teh dveh muzejev; v kamniškem so pred leti v dar prejeli več izdelkov in predmetov propadlega podjetja Svit, v Narodnem muzeju pa hranijo glavnino majolik na Slovenskem – tudi z drugih slovenskih keramičnih delavnic, prav tako imajo tudi veliko primerjalnega gradiva iz zgodovine te tehnike.

Majolika ima namreč dva pomena. »Na Slovenskem velja prepričanje, da je majolika del naše narodne tradicije, a gre za keramično tehniko, ki izhaja iz Osrednje Azije in je k nam prišla iz severne Italije; medtem ko ime za posodo, ki označuje ročko za vino z okroglim trebuhom in trilistnim ustjem, prav tako prihaja k nam iz Italije. Majolika se je torej v obeh pomenih – kot tehnika in kot posoda – k nam razširila iz severne Italije,« pravi soavtorica razstave dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja, več o majoliki pa sta nam povedala soavtorja iz Medobčinskega muzeja Kamnik Marko Kumer in Saša Bučan.

Marko Kumer pravi, da ima kamniška majolika na razstavi upravičeno posebno mesto, saj je bil Svit najpomembnejša tovarna na Slovenskem za izdelovanje majolik in druge dekorativne keramike. »V okviru slikarske delavnice t. i. industrijskega kombinata Svit je skozi desetletja nastajala posebna, kamniška majolika. Zanjo je značilen poseben tip podglazurne poslikave in tudi poseben izbor barv in seveda motivika – gre predvsem za grbe slovenskih mest in posvetila ob različnih jubilejih in dogodkih. Kamniška majolika ima 150-letno tradicijo in sloni na Konjškovi in Schnablovi keramični delavnici. Postala je kultni spominek, saj so jo ob obiskih Kamnika domov odnesli politiki, športniki in kulturniki,« pravi Kumer.

Saša Bučan, sicer vodja Galerije Miha Maleš, ki je ena od enot Medobčinskega muzeja Kamnik, se je posvetila umetniškim poslikavam. »Keramika kot taka je od nekdaj pritegovala človeka kot površina, na kateri se je mogoče tudi umetniško izražati. V okviru Schnablove delavnice v Kamniku je zagotovo eno od imen, ki se je tukaj večkrat pojavilo v 30. in 50. letih prejšnjega stoletja, grafik in slikar Miha Maleš. Seveda pa z Maleševim ustvarjanjem v Schnablovi delavnici še ni bilo vse končano, kar se tiče umetniškega udejstvovanja. V kasnejšem Svitu je bila kot vodja oblikovanja nastavljena Irena Radej, ki si je kot gonilna sila želela nekoliko več od te delavnice in je leta 2000 in 2001 k umetniškemu ustvarjanju pritegnila številne slovenske pa tudi ožje, kamniške umetnike,« pravi Saša Bučan.

Prav Irena Radej je k razstavi in dvojezičnemu katalogu prispevala zelo pomemben del, čeprav ni navedena kot soavtorica. Po njeni zaslugi lahko preberemo in si na kratkem filmu ogledamo prikaz in opis postopkov same izdelave in poslikave majolik. Je namreč ena redkih, ki danes te veščine še obvlada in v sklopu društva Hiša keramike, zakaj pa ne majolka tudi redno izvaja.

Avtorji razstave so si postavitev in vsebino zamislili tako, da bo privlačna tudi za turiste, ki bi tako lahko spoznali pomemben del naše dediščine, a je bil ogled zaradi epidemije v Ljubljani slabši od želja in pričakovanj. Toliko boljši obisk si zato obetajo v Medobčinskem muzeju Zaprice, ki v letu 2021 praznuje šestdesetletnico. Čeprav epidemiološke razmere še vedno niso prijazne kulturnim ustanovam in druženju, bo časa za ogled še dovolj – razstava bo v zgornjem nadstropju gradu Zaprice na ogled še vse do maja 2022.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 17. november 2006 / 06:00

Nominator

Najprej smo martinovali, se veselili ob mladem vincu, ki naj vino bo, potem smo jih pa izvolili. Vmes pa ustrelili kakega kozla, nekaj za šalo, nekaj pa tistih pravih, za kazen in po zdr...

Objavljeno na isti dan


Mularija / sreda, 12. september 2018 / 16:38

Po pomoč na varne točke Unicefa

Unicef v najnovejšem mednarodnem poročilu o nasilju v šolah opozarja, da je polovica vseh mladostnikov na svetu, starih od 13 do 15 let, že bila vpletena v medvrstniško nasilje v šoli ali njeni oko...

Radovljica / sreda, 12. september 2018 / 16:25

Konec tedna Mošenjski dnevi

Mošnje – Turistično društvo Mošnje bo tudi letos organiziralo Mošenjske dneve, tokratni bodo že enajsti po vrsti. Prireditev se bo začela v petek, 14. septembra, ob mraku – s podoknico Nedeljskega...

Razvedrilo / sreda, 12. september 2018 / 16:23

Sprehod po zgodovini glasbe: Marta Zore in Gojmir Lešnjak - Gojc

Oder letnega gledališča Khislstein v Kranju bo 15. septembra ob 20. uri gostil koncert, kjer se boste lahko z nastopajočimi sprehodili skozi zgodovino glasbe vse od leta 1700 pa do uspešnic današnj...

Rekreacija / sreda, 12. september 2018 / 16:21

Bojišče Tirolske fronte

Tofana di Mezzo (3244 n. m.) in Tofana di Dentro (3238 n. m.)Legendarni gori v Dolomitih, ki sta bili v prvi svetovni vojni bojno polje italijanskih alpinov in avstro-ogrske vojske. Mogočna krhkost.

Rekreacija / sreda, 12. september 2018 / 16:17

Razmigajmo se tudi pri delu

Po čudovitih počitnicah vsi napolnjeni z energijo zopet začenjamo z delom, študijem in drugimi obveznostmi. Upam, da sem vas že navdušila za kakšno telesno aktivnost in da jo čim bolj redno izvajat...