Razstavljena majolika

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kultura / torek, 12. januar 2021 / 15:19

V kamniškem muzeju je na ogled razstava z naslovom Slovenska majolika, ki je plod tesnega sodelovanja Narodnega muzeja in Medobčinskega muzeja Kamnik. Posebno mesto med skoraj dvesto razstavljenimi predmeti ima kamniška majolika, ki ima že 150-letno tradicijo.

Kamnik – Razstava Slovenska majolika je bila marca lansko leto najprej po­stavljena v Narodnem muzeju v Ljubljani, konec novembra pa so panoje in predmete preselili še na grad Zaprice. Gre namreč za skupno razstavo teh dveh muzejev; v kamniškem so pred leti v dar prejeli več izdelkov in predmetov propadlega podjetja Svit, v Narodnem muzeju pa hranijo glavnino majolik na Slovenskem – tudi z drugih slovenskih keramičnih delavnic, prav tako imajo tudi veliko primerjalnega gradiva iz zgodovine te tehnike.

Majolika ima namreč dva pomena. »Na Slovenskem velja prepričanje, da je majolika del naše narodne tradicije, a gre za keramično tehniko, ki izhaja iz Osrednje Azije in je k nam prišla iz severne Italije; medtem ko ime za posodo, ki označuje ročko za vino z okroglim trebuhom in trilistnim ustjem, prav tako prihaja k nam iz Italije. Majolika se je torej v obeh pomenih – kot tehnika in kot posoda – k nam razširila iz severne Italije,« pravi soavtorica razstave dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja, več o majoliki pa sta nam povedala soavtorja iz Medobčinskega muzeja Kamnik Marko Kumer in Saša Bučan.

Marko Kumer pravi, da ima kamniška majolika na razstavi upravičeno posebno mesto, saj je bil Svit najpomembnejša tovarna na Slovenskem za izdelovanje majolik in druge dekorativne keramike. »V okviru slikarske delavnice t. i. industrijskega kombinata Svit je skozi desetletja nastajala posebna, kamniška majolika. Zanjo je značilen poseben tip podglazurne poslikave in tudi poseben izbor barv in seveda motivika – gre predvsem za grbe slovenskih mest in posvetila ob različnih jubilejih in dogodkih. Kamniška majolika ima 150-letno tradicijo in sloni na Konjškovi in Schnablovi keramični delavnici. Postala je kultni spominek, saj so jo ob obiskih Kamnika domov odnesli politiki, športniki in kulturniki,« pravi Kumer.

Saša Bučan, sicer vodja Galerije Miha Maleš, ki je ena od enot Medobčinskega muzeja Kamnik, se je posvetila umetniškim poslikavam. »Keramika kot taka je od nekdaj pritegovala človeka kot površina, na kateri se je mogoče tudi umetniško izražati. V okviru Schnablove delavnice v Kamniku je zagotovo eno od imen, ki se je tukaj večkrat pojavilo v 30. in 50. letih prejšnjega stoletja, grafik in slikar Miha Maleš. Seveda pa z Maleševim ustvarjanjem v Schnablovi delavnici še ni bilo vse končano, kar se tiče umetniškega udejstvovanja. V kasnejšem Svitu je bila kot vodja oblikovanja nastavljena Irena Radej, ki si je kot gonilna sila želela nekoliko več od te delavnice in je leta 2000 in 2001 k umetniškemu ustvarjanju pritegnila številne slovenske pa tudi ožje, kamniške umetnike,« pravi Saša Bučan.

Prav Irena Radej je k razstavi in dvojezičnemu katalogu prispevala zelo pomemben del, čeprav ni navedena kot soavtorica. Po njeni zaslugi lahko preberemo in si na kratkem filmu ogledamo prikaz in opis postopkov same izdelave in poslikave majolik. Je namreč ena redkih, ki danes te veščine še obvlada in v sklopu društva Hiša keramike, zakaj pa ne majolka tudi redno izvaja.

Avtorji razstave so si postavitev in vsebino zamislili tako, da bo privlačna tudi za turiste, ki bi tako lahko spoznali pomemben del naše dediščine, a je bil ogled zaradi epidemije v Ljubljani slabši od želja in pričakovanj. Toliko boljši obisk si zato obetajo v Medobčinskem muzeju Zaprice, ki v letu 2021 praznuje šestdesetletnico. Čeprav epidemiološke razmere še vedno niso prijazne kulturnim ustanovam in druženju, bo časa za ogled še dovolj – razstava bo v zgornjem nadstropju gradu Zaprice na ogled še vse do maja 2022.