Slovenska beseda na knežjem kamnu

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sreda, 24. september 2014 / 10:29

V nedeljo so Slovenci na Koroškem na Krnskem gradu in pri Gospe Sveti počastili spomin na 600. obletnico zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenščini.

Gospa Sveta – Na Koroškem in v Sloveniji je bilo letos že več prireditev v počastitev 600. obletnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenščini 18. marca leta 1414, ko je na knežji kamen pod Krnskim gradom/Karnburg na Gosposvetskem polju sedel koroški vojvoda Ernest Železni iz štajerske veje rodbine Habs­buržanov in po stoletnem običaju prevzel oblast v deželi ter se zaobljubil, da bo vladal pošteno in sodil pravično. Na Koroškem je bila v nedeljo sklepna slovesnost z naslovom Deželni knez pride, ki se je je udeležilo veliko Slovenk in Slovencev s Koroške in iz Slovenije. Njeno sporočilo je bilo jasno. Koroška je domovina obeh jezikov, zato knežji kamen ne sme deliti, ampak naj združuje.

Prvi del je potekal na Krnskem gradu/Karnburg nad Gosposvetskim poljem, v katerega bližini naj bi bil po domnevah zgodovinarjev postavljen knežji kamen. Prizorišče dogodka je bil farovški skedenj, kjer sta zbrane najprej nagovorila domači dušni pastir in za njim predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Spomnil je, da je pred 600 leti potekalo ustoličevanje v obeh jezikih in da se je vojvoda na knežjem kamnu zavezal, da bo spoštoval slovensko govorico ljudi. Danes pa se je treba za to samoumevno pravico do dvojezičnosti boriti. Izrazil je pričakovanje, da bo slovenščina kot drugi deželni jezik zapisana tudi v novi koroški ustavi. Janko Zerzer je z besedo prehodil zgodovino do zadnjega ustoličevanja v slovenščini in kasnejše čase, ko je bil spomin na slovensko plat ustoličevanja nezaželen ali celo na silo prepovedan. Leta 1964, ko je zveza slovenskih dijakov želela počastiti 550. obletnico ustoličenja, je sočasno na istem mestu napovedal prireditev tudi koroški Heimatdienst. Oblast je obe prireditvi prepovedala, kar je bil cilj Heimatdiensta, vojvodski prestol pa ogradila z lesenim opažem. Še posebej v času Haiderjeve vladavine je postal sporen tudi knežji kamen in njegove upodobitve v Sloveniji, saj naj bi šlo za njegovo skrunitev. Posamezniki so celo začeli trditi, da knežji kamen nima nobene zveze s Slovenci. Glavar Haider ga je dal postaviti v poslopje deželne vlade, od koder so ga pred leti postavili v dvorano grbov v deželnem dvorcu pod sliko ustoličenja iz leta 1286. V kulturnem programu so izvedli recital mladega koroškega pesnika in pisatelja Nika Kuppra Koroška oporoka ob glasbeni spremljavi skupine Musica Claudiforensis. Svečanost se je nadaljevala v polni cerkvi pri Gospe Sveti.