Mirno vojaki spite večno spanje

Besedilo: Nataša Budna Kodrič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 22. september 2014 / 10:13

Žrtve prve svetovne vojne

Podatke o Gorenjcih, padlih in umrlih v prvi svetovni vojni, najdemo v rojstnih matičnih knjigah, v različnih (župnijskih) seznamih vpoklicanih in padlih vojakov, v zapuščinskih spisih, časopisnih virih, digitaliziranih dnevnih seznamih izgub na bojišču (Verlustlisten) in s pomočjo drugih, tudi ustnih virov. Območje raziskave zajema 102 župniji, ki so obstajale v obdobju do leta 1901, v času, v katerem so se rojevali poznejši vojaki.

Do sedaj je zbranih 4039 imen padlih vojakov. Za večino (89 odst.) so znani podatki o rojstnem letu, za skoraj vse (99 odst.) tudi o kraju rojstva. Precej manjši je delež podatkov o letu smrti (58 odst.) oz. kraju smrti (dobrih 75 odst.). Glede na ugotovljeno dejstvo, da so padli in umrli vojaki predstavljali približno 4 odst. celotnega prebivalstva, lahko ugotovimo, da smo doslej največji delež padlih evidentirali za nekdanji sodni okraj Škofja Loka (skupaj z Žirmi, ki so spadale k Idriji) – 97 odst. in za Tržič (92 odst.).

Raziskava pa nima namena ugotoviti le števila padlih in umrlih, pač pa bo njen cilj tudi sestaviti seznam bitk, v katerih so izgubili življenje ali bili ranjeni Gorenjci v prvi svetovni vojni, narisati »zemljevid« krajev, kjer so pokopani, in ne nazadnje predstaviti tragične usode posameznikov, ki se kažejo v na prvi pogled nezanimivih virih. Izluščimo lahko izjemne družinske tragedije, samomore ne le vojakov, pač pa tudi družinskih članov, usode otrok, ki so v vojni ostali popolne sirote ali pa nikoli niso poznali očetov, ker so se rodili tik pred ali že po njihovi smrti. Seveda izstopajo usode vojakov, od katerih je marsikateri ranjen okreval, pa je moral nazaj na bojišče in je tam ostal za vedno. Nekateri so se uspešno borili več let, nato pa proti koncu vojne izginili.