Sara je bila in ostaja drzna

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. september 2014 / 12:08

Letos mineva deset let, odkar se je Škofjeločanka Sara Oblak podala čez lužo v New York, kjer je najprej igrala košarko in študirala, nato pa našla zaposlitev, si ustvarila družino in pred kratkim napisala knjigo Bodi drzen, ki je v nekaj urah postala prodajna uspešnica.

Sara Oblak, ki ima po poroki tudi priimek Speicher, si je letošnje počitnice skupaj z družino, možem Tylerjem in hčerko Maro, sredi septembra privoščila v domači Škofji Loki.

Uspešna košarkarica je pred desetimi leti sprejela ponudbo ženske košarkarske ekipe Long Island Black Birds iz New Yorka, tam pa je nato tudi dokončala študij novinarstva in odnosov z javnostjo, ki ga je začela na ljub­ljanski Fakulteti za družbene vede. Kasneje je naredila še magisterij, tako da je po poklicu univerzitetna diplomirana novinarka in magistra marketinškega poslovanja.

»Po končanem študiju sem se odločila, da preneham igrati košarko. Sedaj jo največ spremljam prek svoje nekdanje trenerke iz Long Island University. Ravno pred prihodom v Slovenijo sva bili s hčerko Maro pri njej na obisku in sva znova obujali spomine. Teh je kar nekaj. Lahko pa rečem, da sicer športa po televiziji ne spremljam kaj prida niti ne spremljam lige NBA. Šport se mi zdi vedno bolj skomercializiran, pa tudi nimam dovolj časa,« pravi Sara, ki se je s Tylerjem (pravi mu TJ) poročila pred petimi leti, sedaj z družino živi v hiši, petdeset kilometrov oddaljeni od središča New Yorka.

»Kljub ne tako veliki oddal­jenosti iz mesta sem dnevno porabila okoli pet ur, da sem z avtom, trajektom, vlakom in podzemno prišla v pisarno in nazaj. Tisti teden, ko sva z možem, ki je novinar, ugotovila, da sem noseča, sem izgubila službo. Tako sva se odločila, da je najbolje, da imam svoje podjetje. To se imenuje VBM Pro. Inc. – Virtual Business Management & Consulting. Ukvarjam se z marketingom, poslovnim svetovanjem in projektnim vodenjem. Vse to delam virtualno, za delo po­trebujem le računalnik. Srečo imam, da imam dobre stranke, s katerimi se odlično razumemo. Ena od njih mi je v šali celo rekla, da me bo odpustila, če ji bom med dopustom poslala kakšno obvestilo oziroma elektronsko pošto. Sicer pa je uspeh odvisen od tega, koliko se posvetiš poslu, in za zdaj mi kar gre,« pravi Sara in dodaja, da ji še malo ni dolgčas. Posebno ne, odkar ima hčerko, še enega otroka pa pričakuje v novembru.

»TJ-jevi starši so od nas oddaljeni štiri ure, moji so v Sloveniji. Priznam, da njihovo pomoč včasih pogrešam, večinoma pa ne, saj sem se navadila, da vse naredim sama,« pravi Sara, ki seveda včasih še razmišlja, da bi domov prišla več kot zgolj enkrat letno na dopust.

»Večkrat se pogovarjam s katero od prijateljic, ki so po študiju v tujini želele domov. Želele so najti službo, pa so vse imele slabe izkušnje. Glede na trenutno stanje v Sloveniji, mislim, da se tudi jaz ne bom prav kmalu vrnila, čeprav bi bila seveda rada bliže domačim,« še pravi Sara, ki se sicer s staršema in sestro Tjašo sliši vsak dan, ohranila je tudi stike z nekaj prijateljicami.

»Verjamem, da se vse stvari zgodijo z razlogom, ne razmišljam pretirano, kaj bo čez čas. Ker se z domačimi redno slišim, se mi sploh ne zdi, da me ni bilo doma že leto in pol,« pravi Sara, ki ji je v Ameriki všeč način razmišljanja in možnost napredovanja.

»Ko se odločiš, da boš nekaj naredil, se obdaš z ljudmi, ki te spodbujajo. Pri nas v Sloveniji te navadno najprej vsi vprašajo, zakaj imaš take ambicije, vsem se zdi, da si preveč želiš, da so tvoje želje nerealne …, da se trud ne splača. Lep primer tega je moja knjiga, ki sem jo spisala skupaj še z enajstimi avtorji. Naslov je Bodi drzen, vsak pa je napisal poglavje o svojih življenjskih izkušnjah, od športnih do poslovnih. Knjiga je v petnajstih urah po­stala uspešnica. Dobila sem vrsto klicev, čestitk, vsi so bili navdušeni. Ko sem pri­šla v Slovenijo in povedala, da imam knjigo, so me pogledali, kot češ kaj pa je to, saj to ni nič posebnega,« pravi Sara, ki ima sicer v New Yorku med prijatelji tudi nekaj Slovencev, ki pa so med seboj slabo povezani. »Lucija Klanšek je ustanovila organizacijo Slovenia4You, ki naj bi povezovala podjetnike iz Slovenije, vendar ni šlo. To se mi zdi škoda, saj se je daleč od doma prijetno srečati z nekom, s katerim govorita isti jezik. Obstaja sicer slovenski klub, kjer prirejajo skupno smučanje in občasno druženja, včasih kaj organizira slovenska ambasada. To pa je tudi vse,« še pravi Sara.