Politika, poslanci in laži

Besedilo: Stane Boštjančič, SD
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. oktober 2012 / 06:00

Laž se nedvomno prilega prvima dvema kategorijama. Je tako rekoč sestavni del tega. Vsaj tako sem mislil do sedaj. Po pogovoru z nadvse rodoljubnim politikom in poslancem Miranom Majerjem pa sem mnenje omilil. Možakar namreč ni od muh. Poleg rodoljubja ga krasi tudi strast do politike. Enako goreče, kot je včasih hodil na partijske sestanke in tekal po poteh AVNOJ-a, sedaj hodi v cerkev, v predvolilnem času pa mu tudi kakšna domača gostilna ne uide. Seveda, poleg duše je potrebno poskrbeti tudi za telo. Ko sem ga vprašal, ali se je kdaj zlagal, mi je odvrnil, da morda le glede diplome in opravljanja izpita iz nemščine. Pa da to narodu nič ne škoduje. Narodnjaštvo mu je bilo torej položeno v zibko, zato je tudi pripomnil, koliko se za narod žrtvuje. Ne zamudi nobene pasje procesije, le da je hrana in pijača zastonj. Za narod bi dal vsa leta, ki štejejo čez 100, in tudi zadnji evro iz denarnice, čeprav vsi vemo, da plačuje zgolj s kartico in torej njegova denarnica evra še ni videla. Za narod torej Miran Majer žrtvuje vse, še celo svoje zdravje kot največjo dobrino. Ima povišan holesterol, tudi jetrom slabo kaže, ko mu opozicija kaj očita, pa je nujen obisk pri psihiatru. Kljub vsemu se bo on boril za narod do zadnje kaplje krvi v alkoholu. Tak je naš Miran Majer, vsaka stranka bi ga z veseljem obesila na svoj prapor.

Pravi tudi, da drugače volivcem ne laže, vsaj v pomembnih stvareh ne. Vsako svojo trditev podpre z dejstvi, vendar on nič ne more, če se dejstva spremenijo. On zasleduje svojo resnico, čeprav gredo dejstva čisto po drugačni poti. On je ljudem obljubljal nebesa na zemlji, ker je takrat to kazalo. Kaj pa je kriv za to, da je prišlo do svetovne recesije, če opozicija in razni strokovnjaki uveljavljajo dejstva, za katera on takrat v navalu resnicoljubnosti ni vedel. Ni »šlogar«, saj črne kave ne pije in tudi »kvartati« ne zna. Od kod pa naj potem ve, kakšna bo prihodnost naroda. Poleg tega mu štrene mešajo tudi strankini veljaki, ki mu tik pred zdajci naroče, kako naj glasuje. Dejal mi je, da sploh ne ve, zakaj še hodi v parlament, saj bi tam zadostovala zgolj njegova roka, ker z glavo tako ali tako ni možno pritisniti na glasovalni gumb. Ker se človeško telo vsaj brez posledic ne da razstaviti, je prisiljen poleg roke v parlament dostaviti tudi še vse drugo, kar k roki pripada.

Pritoževal se je tudi nad poslanskimi dohodki, češ da so nezadostni. Obleka, čevlji, maserji, restavracije stanejo. Še dobro, da je hrana v poslanski menzi skoraj zastonj. On da pride s posodami, da naloži kosilo tudi za svoje bližnje. Pa tudi denar za stike z volivci mu pride prav. S tem bo letos obnovil kuhinjo in dnevno sobo, saj stikov z volivci ne more vzpostavljati v zanemarjenem stanovanju, pa tudi z navadnim domačim »šnopsom« jim ne more postreči.

Pa naj še kdo reče, da je poslanska lahka. Pljunil bi na rodoljubje in narodnjaštvo, tako rekoč na samo ustavo, kot temeljni akt našega naroda. Takšnega, ki bi kaj takega storil, bi bilo potrebno takoj izbrisati najmanj iz volilnega imenika.

P. S: Poslancu Miranu Majerju se opravičujem, ker sem obelodanil njegovo iskreno izpoved. Kar pa mu ne bo škodilo, saj mi je zagotovil, da v prihodnjem mandatu ne bo več kandidiral.