
O novi vladi
Slovenija je v četrtek zvečer dobila že 12. vlado po osamosvojitvi, ki jo vodi premier Miro Cerar.
Predvčerajšnjim o novi vladi
Državni poslanci so predvčerajšnjim opravili dolgo razpravo o 16 ministrskih kandidatih in o njih tudi glasovali v paketu. Zadnji teden so sicer vsi ministrski kandidati uspešno prestali zaslišanja pred matičnimi odbori v državnem zboru. Zapletlo se je pri kandidatu za pravosodnega ministra Goranu Klemenčiču, ki ga je želela kot zainteresirano delovno telo zaslišati tudi komisija za peticije, ki ji predseduje poslanka SDS Eva Irgl. Klemenčiča na sejo komisije ni bilo. Kot je pojasnil, sicer nima razlogov za izogibanje tej komisiji, a je bilo že vnaprej znano, da seja ne bo sklepčna. Na njej so bili namreč prisotni le trije poslanci SDS, medtem ko se je koalicijski poslanci in poslanci ZL in ZaAB niso udeležili, ker da Irglova pri sklicu seje ni upoštevala poslovnika državnega zbora. Ali lahko kandidate za ministre zasliši tudi zainteresirano delovno telo, bo odločila komisija za poslovnik.
Poplavilo vzhodno Slovenijo
Konec prejšnjega dela so vzhodni del Slovenije spet prizadele poplave. Po umiku narasle vode je na prizadetih območjih ostalo precejšnje razdejanje, ki ga ob pomoči vojske že nekaj dni odpravljajo gasilci, pripadniki civilne zaščite in prostovoljci. Poplave so terjale tudi dve smrtni žrtvi, saj je potok Bolska pri Vranskem odnesel brežino in vozilo, v katerem sta se vozila sodelavca AMZS, stara 17 in 34 let. Najbolj je sicer poplavljalo v Pomurju, Spodnjem Podravju ter na območju občin Kostanjevica ob Krki in Šentjernej. Škoda je ogromna, še zlasti v kmetijstvu. V Pomurju je npr. prizadeta skoraj polovica vseh kmetov. Potencialno poškodovanih je približno 20 tisoč hektarjev njiv, še posebej pa tiste, na katerih so še poljščine, kot so krompir, oljna buča, koruza, oljna ogrščica ...
Incident v Piranskem zalivu
Z vodo je povezana tudi naslednja novica. V Piranskem zalivu je po dolgem zatišju, ki je trajalo vse od sklenitve arbitražnega sporazuma novembra 2009, ta teden spet prišlo do ribiškega incidenta. Po poročanju RTV Slovenija so namreč hrvaški policisti slovenske ribiče obtožili, da lovijo v hrvaških teritorialnih vodah. Posadka izolske barke Zlatoperka je lovila kake štiri navtične milje globoko na odprtem morju med Savudrijo in Piranom, ko se jim je približal čoln hrvaške pomorske policije, ki je ukazala dvig mreže, ker da lovijo v hrvaških teritorialnih vodah. Slovenski ribiči so zahtevo zavrnili in o tem obvestili slovensko pomorsko policijo. Še pred njenim prihodom je hrvaški policijski čoln območje zapustil, je poročala televizija.
Bomba pred hišo tožilke
Pred hišo nekdanje tožilke Jožice Boljte Brus v Ljubljani, ki je nekaj časa vodila tudi skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, je v ponedeljek pozno zvečer razneslo bombo. Na srečo poškodovanih ni bilo, nastala je le gmotna škoda. Policisti okoliščine kaznivega dejanja intenzivno preiskujejo, po besedah tiskovnega predstavnika Generalne policijske uprave Draga Menegalije pa bodo storili tudi vse potrebno, da zavarujejo upokojeno tožilko in njeno družino. Po vsej verjetnosti je namreč šlo za premišljen napad, katerega namen je poskus ustrahovanja ali maščevanja. Bombni napad na hišo nekdanje tožilke močno spominja na podoben primer v Radovljici, kjer so leta 2009 še danes neznani storilci odvrgli bombo pred domačo hišo ljubljanske okrožne sodnice Katarine Turk Lukan, v eksploziji pa se je njena hči tudi lažje ranila.
Globa za Sazas
Agencija za varstvo konkurence (AVK) je pred kratkim s 100 tisoč evri oglobila Sazas, ki ga že dolgo vodi Kranjčan Matjaž Zupan, s skupno 77.500 evri pa tudi 14 odgovornih oseb združenja. AVK Sazasu očita zlorabo prevladujočega položaja na trgu kolektivnega upravljanja pravic, njegova odločba pa sicer še ni pravnomočna, saj je bila na ljubljansko okrajno sodišče vložena zahteva za sodno varstvo. Na AVK so pojasnili, da so pri odmeri globe upoštevali težo in trajanje kršitve prepovedi zlorabe prevladujočega položaja, ki je trajala skupno pet let. V združenju Sazas naj bi po ugotovitvah AVK v letih od 2004 do vsaj 2009 nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del avtorjem delili »na podlagi netransparentnih, subjektivno in retroaktivno določenih pravil, na katera so lahko vplivali zgolj redni člani z glasovalno pravico, ki so bili zaradi te možnosti postavljeni v boljši konkurenčni položaj od preostalih avtorjev«.