
L'dje ne ga srat
V okviru koncertnega cikla Dvocikel so glasbene moči združili duo Bakalina ter tandem Janez Škof in Marjan Stanić.
Kranj – V nedeljo je na iztekajočem se Festivalu Carniola v Layerjevi hiši nastopila zanimiva glasbena druščina: dva dueta, ki sta ob zaključku postala kvartet. V sodobni televizijsko prodajni maniri bi lahko zapisali, da smo za ceno dveh dobili tri: čadrški duo Bakalina, glasbeni tendem Janez Škof in Marjan Stanič, ob zaključku pa so v skladbi o koncu sveta nastopili še vsi štirje v kvartetu. Napolnjen vrt »layerce« je bil nedvomno dokaz med publiko znane glasbene ustvarjalnosti Janeza Škofa (v skupini Čompe), v zadnjem času, od nastopa v Stožicah, pa širšo prepoznavnost dosega tudi duo Bakalina.
Tokrat so se glasbeniki združili v okviru koncertnega cikla Dvocikel, v katerem soustvarjajo nekoliko neobičajni glasbeni pari, ki v rezidenci v Layerjevi hiši ustvarijo nekaj skupnega repertoarja in se potem tam tudi predstavijo. Tokratni dvociklisti so se pripravljali kar v Čadrgu, saj Jani Kutin ne more za nekaj dni pustiti dela na svoji ekološki kmetiji.
Rezultat sodelovanja smo vendarle slišali v nedeljo, in ta je vsekakor navdušil. Še pred skupnim nastopom v eni skladbi pa smo lahko uživali vsak duet posebej z lastnim programom. Poslušali smo dve različni poetično glasbeni zgodbi. Če sta člana dua Bakalina pripovedovala zgodba iz svojega (v mnogočem pa tudi našega) vsakdanjega življenja, sta Škof in Stanič na tolkalih ponudila uglasbeno poezijo slovenskih pesnikov Daneta Zajca, Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka in še koga. Slišali smo duhovite, za možgane in duha sproščujoče balade o vsem, kar ljubi Slovenci (kot nas imenuje Bakalina: piščančki domovine kure) imamo ali pa bi želeli imeti, na eni strani ter ljubezenske in eksistencialne, mestoma lirične, mestoma zelo krute pesmi na drugi strani. Bakalina in Škof s Staničem.