Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
S kolesom po Jakobovi poti
Besedilo:
Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija
/ / 11:24
Pred štirinajstimi leti ustanovljeno Društvo prijateljev poti sv. Jakoba je v Sloveniji poiskalo in označilo poti, ki so slovenske romarje pred stoletji vodile v daljno Španijo, v Santiago de Compostelo na grob apostola sv. Jakoba Starejšega.
Jakobovi kolesarji se bodo ob malem šmarnu, od 5. do 7. septembra, odpravili na romanje po Višarski veji Jakobove poti. Pot se začne pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in nadaljuje preko Šentvida, Stanežič (sv. Jakob), Medna, Žleb (sv. Jakob na Petelicu), Sore, Škofje Loke (sv. Jakob), Crngroba, Zgornje Besnice, Ovsiš, Podnarta, Podbrezij (sv. Jakob), Ljubnega, Brezij, Radovljice, Lancovega, Bodešč, Ribnega (sv. Jakob), Bleda, Spodnjih in Zgornjih Gorij in po dolini Radovne do Mojstrane, nato pa po kolesarski poti čez Kranjsko Goro do Žabnice, od tam pa z gondolo na sv. Višarje. Lepo vabljeni vsi (posebno Gorenjci), ki imajo dovolj volje, kondicije in romarskega duha za 160 kilometrov dolgo pot. Prijave sprejemajo na telefonski številki 040 851 032 ali po e-pošti (helena.stefanic@gmail.com).
Kranj – V društvu so najprej začrtali in označili glavno deblo, to je 280 kilometrov dolgo pešpot in 340 kilometrov dolgo kolesarsko Jakobovo pot od Slovenske vasi pri mejnem prehodu Bregana na hrvaško slovenski meji do cerkve sv. Jakoba v Trstu, ki pelje mimo enajstih Jakobovih cerkva. Leta 2012 so označili 160 kilometrov dolgo Višarsko vejo Jakobove poti od Ljubljane do Marijinega svetišča na Višarjah, letos pa jim je uspelo zaključiti označitev še 270 kilometrov dolge Prekmursko-štajerske veje Jakobove poti, ki se začne na madžarsko-slovenskem mejnem prehodu Kobilje in se v Ljubljani priključi glavnemu deblu. Za označevanje pešpoti je zaslužen predsednik društva Metodij Rigler z ženo Marjeto iz Ljubljane in drugi prizadevni člani društva, kolesarske poti pa sta označevala člana kolesarske sekcije v društvu Helena in Franc Štefanič iz Kočevja. Pri »trasiranju« kolesarske Višarske veje sta pomagala zakonca Zdenka in Lojze Bergant iz Žleb pri Medvodah, Prekmursko-štajersko pot pa je začrtal Brane Bitenc iz Domžal. Ob desetletnici društva, leta 2010, so izdali vodnik za pešce Kje so tiste stezice, ki sta ga napisala zakonca Rigler, in kolesarski vodnik Slovenska kolesarska Jakobova pot, ki sta ga izdala zakonca Štefanič.
Društvo vsako leto organizira romanja po slovenskih Jakobovih poteh. Dvajset kolesarjev se je tudi letos med 21. in 25. julijem odpravilo po osrednji Jakobovi poti od Slovenske vasi do Trsta. Po dnevu počitka pa se je skupina trinajstih Jakobovih kolesarjev odpravila še na odprtje Prekmursko-štajerske veje Jakobove poti. Kolesarji se se po slovesnosti odpeljali na prvi del prekmurske poti od Kobilja do Ormoža, velika skupina romarjev pa se je peš odpravila na devetdnevno romanje do Ljubljane.
