Sanjski Dolomiti, III.
Sassongher (2665 m): Mogočen stolp nad Corvaro. Stolp, ki je videti kot spirala, ki se pne v neskončno nebo. Razglednik nad dolino Alta Badia.
Ko sem pred leti smučala v Dolomitih in običajno smučarski dan začela v Corvari, se mi je stolp, ki se dviguje nad vasico, zdel nedosegljiv. Joj, kako sem se zmotila. Nanj vodi lepo speljana planinska pot, ki je mestoma celo zavarovana. Gora je edinstven primer tistega, kar zagovarja Viki Grošelj; treking, hoja po hribih, kjer so ti jeklenice le za varnost, saj so jeklenice speljane po naravnih prehodih, brez »nasilja nad skalo«, kar ferate, takoj ko dosežejo oceno C/D, so.
S sedla Campolongo se zapeljemo v Corvaro, kjer zavijemo levo v smeri sedla Gardena, do kraja Colfosco. Zapeljemo se skozi vas in parkiramo na parkirišču ob spodnji postaji žičnice, ki pelje do koče Col Pradat. V vzponom začnemo po asfaltirani cesti, mimo obširnih travnikov, kjer so pozimi smučišča. Asfalt zamenja makadam, ki nas pripelje do koče Edelweiss. Od koče nadaljujemo v smeri markacij št. 4, ob strugi hudournika. Sledi nekaj vzpona v ključih, ko se nam z desne strani pridruži pot iz Col Prada, na razpotju pa zavijemo levo, na kar nas opozori smerokaz Sassongher. Sledimo poti proti severozahodu, mimo kapelice. Pot začne zavijati desno, dobi oznako št. 7. V nadaljevanju prečimo strma, mestoma krušljiva pobočja, ki so delno izpostavljena, proti vzhodu. Hodimo pod steno. Potrebna je previdnost in zbranost. Načeloma udobna steza, ki nudi fantastičen razgled na pogorje Sella, nas pripelje na škrbino Forcello della Sassongher. Odpre se nam pogled na severovzhod, kamor bomo kasneje sestopili. Na škrbini nadaljujemo desno. V tem delu je na poti precej grušča, pot je krušljiva in strmo se vzpenja, zato je potrebna previdnost. Po krušljivem delu pridemo do zavarovane poti, ki ni dolga, je pa dobrodošla. Po koncu zavarovanega dela pot še vedno poteka proti vzhodu. Steza je široka, nato pa se v nekaj okljukih strmo vzpne na vršni greben, kjer se po ravnem sprehodimo do ogromnega križa, ki je na vrhu. Vrh nagradi s čudovitim razgledom na vse strani; od Civette, Marmolade, skupine Sella itd.
Z vrha do škrbine Forcello della Sassongher sestopimo po isti poti, nato pa nadaljujemo po poti številka 7. Vendar le do prvega razpotja. Tam gremo naravnost, po poti številka 5, v desno, proti vzhodu. Razgledna sestopna pot nas pelje po levi strani krnice Val de Juel. Pogled proti vrhu Sassongherja se ustavi na kubističnih stebrih in stebričkih, ki dodatno popestrijo že tako edinstveno dolomitsko gorsko naravo. Pot nas pripelje do manjše škrbine, kjer sestopimo na zahodno stran, spodaj pa nas steza usmeri proti severu, čez barvite travnike, polne rož. Kmalu dosežemo kočo Riffugo Gherdenacia. Čas za zasluženo pivo. Od koče strmo sestopimo po poti številka 11. Sestop je res strm, kljub temu, da v zgornjih delih poteka v okljukih. Sestopamo skozi strm graben, skale so na naši levi in desni strani. Divji skalni svet, poraščen z macesni in borovci. V spodnjem delu je pot manj strma in poteka skozi gozd, do vasi La Villa, kamor bomo sestopili, pa nas čaka še nekaj strmine.
Opisana tura je logistično malce težja, saj smo avto pustili v Colfoscu, kamor se moramo ponj tudi vrniti. Najbolje je, da en avto pustimo v La Villi in se preprosto prepeljemo, ali pa štopamo. Štopa ni težko dobiti. Gorniki smo iznajdljivi in je to še najmanjši problem.
Nadmorska višina: 2265 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5