Božjepotna cerkev Gospe svete v bližini Celovca

Od Labotske doline do Zilje

Koroška je prepletena z romarskimi potmi. Precej, če že ne večina, jih je dvojezičnih ali čisto slovenskih. Če pa danes niso več, so povezane s slovensko kulturo in zgodovino. Naštejmo jih samo nekaj: Gospa sveta/Maria Saal, Krka/Gurk, Sveta Ema nad Globasnico/Globasnitz, Marija na Zilji/Maria Gail v predmestju Beljaka, Marija na otoku/Maria Woerth ob Vrbskem jezeru, Marija v Trnju v Železni Kapli, Podgorje/Maria Elend v dravski dolini v Rožu, Žihpolje/Maria Rain na desni strani ceste med Ljubeljem in Celovcem, Žitara vas/Sittersdorf v Podjuni, Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail, pa kraj Dolina sredi celovškega polja, kjer naj bi se trem slovenskim dekletom prikazala Marija. Marijina božjepotna tradicija pa se od leta 2011 naprej najbolj izraža v koroški Marijini božji poti/Marienpilgerweg, ki je dolga 226 kilometrov in je razdeljena na deset romarskih etap, v katerih romar obišče 14 romarskih središč. Povezuje vzhodni in zahodni del Koroške, saj je njen začetek v romarskem kraju Maria Rojach v Labotski dolini/Lavantal, konec pa v Maria Luggau/Marija v leševju ali Lesni dolini pod Karnijskimi Alpami, ki so mejno gorovje med Avstrijo in Italijo. Znani, nekdaj večinsko slovenski romarski kraji so del te poti. Druga etapa na primer obišče Djekše/Diex nad Velikovcem/Voelkermarkt, četrta etapa Gospo sveto, peta Marijin otok ob Vrbskem jezeru, šesta Marijo na Zilji in sedma Ziljsko Bistrico. Ta romarska pot ni postala znana samo za koroške romarje in ljubitelje hoje, ampak tudi za Slovence iz Slovenije.

Na Koroškem so poznane in primerno označene tudi druge romarske poti. Na primer benediktova pot in Pot svete Eme, ki ji pravijo tudi Kranjsko romanje. Začenja se v Podljubelju na slovenski strani in konča na Krki/Gurk na Koroškem, kjer je grob te svetnice, ki je imela posesti tudi v Sloveniji, največ pa na Koroškem. Preko Koroške poteka Jakobova pot. Nekaj posebnega pa je Pot knjige, ki se začenja v mestu Passau na Bavarskem in konča v Zagoričah/Agoritschach pri Podkloštru/Arnoldstein na Koroškem. Pot obuja spomin na potovanje protestantskih knjig z Bavarske v Slovenijo in je povezana tudi z burnimi časi slovenske zgodovine.

Mogoče bo kdo v tem članku našel spodbudo za hojo po eni od teh poti. Sam sem se že odločil. Ob prvi priložnosti bom obiskal Mario Lugau v Lesni dolini.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / nedelja, 30. junij 2024 / 08:04

Anketa in javna razprava o prometni strategiji

Železniki – Občina Železniki se je lotila priprave nove občinske celostne prometne strategije. Kot so navedli v predlogu vizije, se občina zavezuje k ustvarjanju dostopne, povezane in varne prometn...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Peter Vode bo snemal na Bledu

Peter Vode, fant s kitaro iz Dola pri Ljubljani, ki ga poznamo iz oddaje Slovenija ima talent, je septembra izdal prvo zgoščenko, na kateri je deset njegovih avtorskih skladb in...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Oblikovali razvojno jedro avtomobilske industrije

V projektu SiEVA bosta sodelovali tudi podjetji Iskra Mehanizmi Lipnica in Polycom Škofja Loka.

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Sto let Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (2)

Kranjčan Janez Marenčič se je priključil FK Ljubljana, kjer je ustvarjal pod vplivom starejših kolegov. V času druge svetovne vojne je beležil dogajanje kot član 9. korpusa na Primorskem. Njegovi...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Šepetalnica za veter (21)

Vasilij doslej ni kaj prida verjel v duhovna razodetja, posvečene kraje ali mistične odseve. Pa ne da ne bi nikoli imel občutka, da je svetost prisotna v človeku ali pa kot taka sama d...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Nagrajeni zagovorniki sožitja

Na to temo in na zagotavljanje pravic narodnostnih skupnosti, kot v Avstriji uradno imenujejo manjšine, so uglašeni zadnji aktualni pogovori v Domu prosvete v Tinjah/Tainach, na katerih so...