Veliki šmaren bo prazničen

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / / 09:48

Največ romarjev pričakujejo jutri na Brezjah in v drugih slovenskih božjepotnih središčih, na Primskovem pa bodo praznovali tudi farno žegnanje.

Kranj – Jutrišnji praznik velikega šmarna bo po Sloveniji slovesen, še posebej pa v Marijinih božjepotnih središčih in cerkvah, ki so posvečene Marijinemu vnebovzetju. Te so bile v starih časih tudi najbolj znana romarska središča, kot na primer Lesce, Velesovo, Primskovo, Tabor pri Podbrezjah, Blejski otok, Crngrob in Ljubno. Osrednja slovesnost v ljubljanski nadškofiji bo ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, kjer bo maševal upravitelj ljubljanske nadškofije in novomeški škof Andrej Glavan. Upanje, da bo na letošnji veliki šmaren pred brezjanskim oltarjem maševal novi ljubljanski nadškof, se ni uresničilo. Šmarenske maše bodo tudi na Ptujski Gori, na Sveti Gori in na Zaplazu na Dolenjskem. Tradicionalna šmarenska svečanost bo jutri popoldne ob 17. uri v Lescah.

Župnik Gregor Šturm je povedal, da bo maši v leški cerkvi, ki je ena najstarejših slovenskih božjih poti, sledilo druženje ob cerkvi. Na Primskovem pa bodo praznovali jutri poleg šmarna še farno žegnanje, ki se bo začelo že nocoj ob 19. uri z vigilijo in pol ure kasneje z mašo, ki jo bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Po maši bo procesija z lučkami in starodavnim kipom primskovške Matere Božje. Na jutrišnji šmarni dan bosta dopoldne dve maši, popoldanska pa bo ob 17. uri. Daroval jo bo zlatomašnik Anton Slabe. Po njej bo srečanje na župnijskem dvorišču.

Jutrišnji praznik Marijinega vnebovzetja (versko resnico o Marijini smrti in njenem duhovnem in telesnem odhodu v nebesa je leta 1950 razglasil papež Pij XII. – op. J. K.) je eden največjih krščanskih praznikov in ga hkrati praznujejo tako katoličani kot pravoslavni verniki. Od leta 1984 na­prej je zapovedan cerkveni praznik, od leta 1992 naprej pa je v Sloveniji tudi dela prost dan. Veliki šmaren je v ljudskem besednjaku najbolj znano ime tega praznika, v posameznih delih Slovenije in zamejstva pa mu rečejo tudi velika maša ali velika gospojnica. Ta dan je bilo treba praznovati. Celo kače se niso plazile po tleh, ampak so zlezle na drevesa, zato je bilo za ljudi nevarno plezati nanje. Veliki šmaren je povezan tudi z vremenom. Kmetje so si želeli na ta dan lepega vremena, saj je bila potem letina pšenice dobra in tudi kruha ni manjkalo. Vinogradniki so dejali: Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod poteče. Lepo vreme na velikega šmarna napoveduje lepo jesen, v nasprotnem primeru pa dobro letino sadja in veliko dežja. Slabo vreme na velikega šmarna dan obeta po ljudskem izročilu hudo zimo.