Hanzi Millonig (levo) in Janko Zwitter

Noriki, ponos Ziljske doline

Če se peljete po Ziljski dolini/Gailtalu, vam padejo v oči krepki konji, ki se pasejo v ogradah ob kmetijah. To so noriki, hladnokrvni konji, ki so prišli v osrčje Evrope z rimskimi legijami in se povsem prilagodili novemu okolju. Redijo jih tudi pri nas, največ pa jih je v Avstriji, še posebej na Koroškem. Največ jih je v Ziljski dolini, kjer je veliko manj kakovostnih travnikov, višje pa za pašo primernih planin. Zato so konji noriške pasme ponos in posebnost te doline.

O konjih norikih sem se v nedeljo pogovarjal v Zahomcu/Achomitzu, kjer je bil blagoslov, združen s izvirnim ziljskim štehvanjem. Moja sogovornika sta bila znana Zahomčana, Slovenca Hanzi Millonig in Janko Zwitter. Danes 64-letni Millonig je tisti fant, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih skupaj s Karlom Schnablom in Hansom Wallnerjem zmagoval na tekmah v smučarskih skokih, Janko Zwitter, v mladih letih tudi uspešen skakalec, pa je občinski odbornik v Straji vasi in eden od najbolj znanih rejcev konj noriške pasme v Avstriji. Njegov sin Niko je trener japonskih smučarskih skakalk.

»Konjem norikom se je s pohodom traktorjev slabo pisalo tudi v Ziljski dolini, vendar so se obdržali. Z leti jih je bilo na naših kmetijah spet več. Za prevoze sicer niso več potrebni, zato pa jih vključujemo v turistično ponudbo, saj je že pogled, kaj šele ježa na takem konju nekaj posebnega,« je povedal Hanzi Millonig, ki ima doma v hlevu ob desetih kravah tudi štiri norike.

»Konji noriške pasme so ziljska realnost že stoletja. Včasih kmetija brez teh konj ni mogla delovati. Ta navidezno zelo neroden konj ima izredno dober značaj. Je marljiv in delaven, prav tako pa pri hrani ni izbirčen. Doma popase tudi močvirnate, za košnjo manj primerne travnike, dobro pa preživi tudi na planinah. Mojih sedem konj gre tja v začetku maja,« je povedal Janko Zwitter, ki je bil do dveh let nazaj predsednik avstrijskega združenja rejcev konj noriške pasme in dober prijatelj naših rejcev. Pred sedmimi ali osmimi leti mu je uspelo prodati v Indijo 500 avstrijskih konj norikov, v času njegovega vodenja združenja pa je Avstrija začela pomagati rejcem konj noriške pasme. Državi so sledile še občine, ker se zavedajo pomena konjereje za urejenost pokrajine. Tako lahko dobi letno rejec za konja do 250 evrov pomoči.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 26. julij 2023 / 17:52

Dizajni mladih umetnic na Sparovih vrečkah

Ljubljana – Spar Slovenija bo svoje trajnostne bombažne in papirnate vrečke polepšal z dizajni štirih študentk Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na natečaju so bila...

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Na zmenek v Vietnam

Prvi zmenek sta imela v Siriji. Tam sta se pravzaprav spoznala. Potem je sledilo nekaj zmenkov v Sloveniji. In ko sta bila že nekaj časa par, sta imela zmenek v Egiptu. In nato v Zambiji. Letos pa sta...

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Zdravje ob Ivanovem izviru

Razkrižje je kraj v Prlekiji, ki vabi z naravno in zgodovinsko dediščino. V okolici zdravilnega Ivanovega izvira je 22 energetskih točk. Lepa pot vodi ob reki Ščavnici do Mure.

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Srečni upokojenci

Ko me je urednik te priloge nagovoril, naj napišem nekaj o svojih pogledih na upokojenski staž, sem kar hitro pristal.

Splošno / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Starost je stresno obdobje

Vid Pečjak, doktor psihologije, dolgoletni univerzitetni profesor in avtor leposlovnih knjig, med katerimi še posebej izstopa mladinsko znanstveno-fantastično delo Drejček in trije Marsovčki, se strok...

Prosti čas / ponedeljek, 7. april 2008 / 07:00

Vižanje s harmoniko

Na Vižanju s harmoniko se je pokazalo, da se za mladi rod poljanskih harmonikarjev ni bati.