Zaradi močnih nalivov podivjana Hrastnica je na več mestih odnesla asfaltno cesto proti Sv. Ožboltu. / Foto: Gorazd Kavčič

Cesta se je spremenila v strugo

Cestne povezave do Sv. Ožbolta nad dolino Hrastnica so po torkovem hudem neurju za silo že prevozne. Na cestah in vodotokih za okoli 750 tisoč evrov škode.

Hrastnica – Hudo neurje, ki je v noči na torek najhuje prizadelo območje občine Polhov Gradec, je precejšnje razdejanje povzročilo tudi na vodotokih in cestah v dolini Hrastnica in Bodoveljski grapi pri Škofji Loki. Po prvih ocenah je namreč na vodotokih nastalo za okoli tristo tisoč evrov škode, na cestah pa za približno 450 tisoč evrov, je včeraj pojasnil škofjeloški župan Miha Ješe. »Za sanacijo vodotokov je odgovorna Agencija RS za okolje (ARSO), medtem ko so ceste občinske. Po mojih podatkih so vse poškodovane ceste za silo že prevozne, kar se tiče njihove trajne sanacije, pa bo potreben še dogovor s krajevnimi skupnostmi, kam bodo namenile svoja sredstva. Občina bo za spodnji ustroj že poskrbela, za kaj več pa trenutno ni denarja,« je še povedal Ješe.

V noči na torek se je zaradi močnih nalivov, po pripovedovanju domačinov je bilo najhuje okoli druge, tretje ure zjutraj, potok Hrastnica spremenil v deroči hudournik, ki je na več mestih odnesel cesto proti Sv. Ožboltu, narasle vode pa so tej vasi odrezale tudi druge cestne povezave v dolino, tako proti Bodoveljski grapi kot v smeri Sela nad Polhovim Gradcem. »Lilo in treskalo je, kot ne pomnim. Vseeno nisem pričakoval, da bo Hrastnica povzročila takšno razdejanje. To sem ugotovil šele ob pol šestih zjutraj, ko sem se odpeljal v službo, a prav daleč nisem prišel. Vas je ponoči postala povsem odrezana od sveta,« je v torek dopoldne razložil Jože Harastija od Sv. Ožbolta.

Harastija si je s sovaščani tedaj peš prišel ogledat, kako je lokalni gradbeni izvajalec takoj začel izvajati urgentno sanacijo nastale škode na cesti od Logarja proti Petačevem grabnu, ki jo je podivjana Hrastnica na mnogih delih spremenila kar v svojo strugo. Ob mostu pri Fojsovi žagi se je za nameček nabralo vsaj za petsto kubičnih metrov lesnega plavja, ostalega najbrž še iz februarskega žledoloma.

Hrastnica, pomešana z blatom, je isto noč podrla tudi jez pri Sv. Barbari in zalila stanovanjsko hišo družine Tavčar. »Vodno gospodarstvo smo že več let opozarjali, da je pri hiši sotočje dveh voda: Hrastnice in Otošiča, zato naj uredijo brežino, a vse zaman,« je hitel pojasnjevat Ivan Guzelj, čigar hčerka z družino živi v poplavljeni hiši. »Buden sem bil vso noč, saj je zelo bučalo, in kar vedel sem, da se ne bo dobro končalo,« je razložil Guzelj, ki je že navsezgodaj zjutraj s svoje kmetije prišel preveriti, kaj se je zgodilo s hčerkino hišo. »Zagotovo je voda narasla vsaj za tri metre, kletni prostori so bili poplavljeni,« je razložil in opozoril, da je podivjani hudournik podrl tudi jez, ki so ga približno dvesto metrov višje zgradili šele pred petnajstimi leti. »Novi jez se je podrl, stari, zgrajen po veliki povodnji leta 1924, pa je vzdržal. Tukaj se vidi, kako so take objekte gradili včasih in kako danes,« je bil slabe volje. Guzelj ima precej škode tudi na svoji domačiji Vodnik, saj se je po njegovih besedah na njegovi zemlji sprožilo najmanj dvajset plazov, ki so poškodovali skoraj vse travniške poti.

Poveljnik Civilne zaščite Občine Škofja Loka Niko Kržišnik je pojasnil, da so že v torek potok Hrastnica preusmerili nazaj v strugo, cesta od Logarja proti Sv. Ožboltu pa je bila že prvi dan za silo prevozna, čeprav je bila zaradi sanacijskih del zaprta tudi naslednje dni. »V sredo zvečer smo 'prebili' še glavno cesto proti Petačevem grabnu, danes pa bomo začasno usposobili tudi cesto do zadnjih še odrezanih domačij na Zgornjih Fojkah. Prevozna je tudi že cesta v Bodoveljski grapi, ki so jo na nekaj mestih zasuli plazovi oziroma jo je spodkopalo,« je včeraj razložil Kržišnik.

Po Kržišnikovih besedah je Vodnogospodarsko podjetje Kranj kot izvajalec za ARSO takoj začelo tudi sanacijo škode na vodotokih. Strugo Hrastnice so tako na nekaterih predelih že poglobili, pri poplavljeni hiši Tavčarjevih pri Sv. Barbari bodo naredili suho zložbo oziroma škarpo, nato bo sledila sanacija podrtega jezu, kasneje pa v skladu s finančnimi zmožnostmi še sanacija zgornje struge Hrastnice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / / 07:00

Čistilna akcija Kran` ni več usran

Stane Kurent je s hčerkama Kajo in Gajo ter nečakinjo Laro čistil v Stražišču. »Vzgoja za čisto okolje se začne pri otrocih,«...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...