Zaradi močnih nalivov podivjana Hrastnica je na več mestih odnesla asfaltno cesto proti Sv. Ožboltu. / Foto: Gorazd Kavčič

Cesta se je spremenila v strugo

Cestne povezave do Sv. Ožbolta nad dolino Hrastnica so po torkovem hudem neurju za silo že prevozne. Na cestah in vodotokih za okoli 750 tisoč evrov škode.

Hrastnica – Hudo neurje, ki je v noči na torek najhuje prizadelo območje občine Polhov Gradec, je precejšnje razdejanje povzročilo tudi na vodotokih in cestah v dolini Hrastnica in Bodoveljski grapi pri Škofji Loki. Po prvih ocenah je namreč na vodotokih nastalo za okoli tristo tisoč evrov škode, na cestah pa za približno 450 tisoč evrov, je včeraj pojasnil škofjeloški župan Miha Ješe. »Za sanacijo vodotokov je odgovorna Agencija RS za okolje (ARSO), medtem ko so ceste občinske. Po mojih podatkih so vse poškodovane ceste za silo že prevozne, kar se tiče njihove trajne sanacije, pa bo potreben še dogovor s krajevnimi skupnostmi, kam bodo namenile svoja sredstva. Občina bo za spodnji ustroj že poskrbela, za kaj več pa trenutno ni denarja,« je še povedal Ješe.

V noči na torek se je zaradi močnih nalivov, po pripovedovanju domačinov je bilo najhuje okoli druge, tretje ure zjutraj, potok Hrastnica spremenil v deroči hudournik, ki je na več mestih odnesel cesto proti Sv. Ožboltu, narasle vode pa so tej vasi odrezale tudi druge cestne povezave v dolino, tako proti Bodoveljski grapi kot v smeri Sela nad Polhovim Gradcem. »Lilo in treskalo je, kot ne pomnim. Vseeno nisem pričakoval, da bo Hrastnica povzročila takšno razdejanje. To sem ugotovil šele ob pol šestih zjutraj, ko sem se odpeljal v službo, a prav daleč nisem prišel. Vas je ponoči postala povsem odrezana od sveta,« je v torek dopoldne razložil Jože Harastija od Sv. Ožbolta.

Harastija si je s sovaščani tedaj peš prišel ogledat, kako je lokalni gradbeni izvajalec takoj začel izvajati urgentno sanacijo nastale škode na cesti od Logarja proti Petačevem grabnu, ki jo je podivjana Hrastnica na mnogih delih spremenila kar v svojo strugo. Ob mostu pri Fojsovi žagi se je za nameček nabralo vsaj za petsto kubičnih metrov lesnega plavja, ostalega najbrž še iz februarskega žledoloma.

Hrastnica, pomešana z blatom, je isto noč podrla tudi jez pri Sv. Barbari in zalila stanovanjsko hišo družine Tavčar. »Vodno gospodarstvo smo že več let opozarjali, da je pri hiši sotočje dveh voda: Hrastnice in Otošiča, zato naj uredijo brežino, a vse zaman,« je hitel pojasnjevat Ivan Guzelj, čigar hčerka z družino živi v poplavljeni hiši. »Buden sem bil vso noč, saj je zelo bučalo, in kar vedel sem, da se ne bo dobro končalo,« je razložil Guzelj, ki je že navsezgodaj zjutraj s svoje kmetije prišel preveriti, kaj se je zgodilo s hčerkino hišo. »Zagotovo je voda narasla vsaj za tri metre, kletni prostori so bili poplavljeni,« je razložil in opozoril, da je podivjani hudournik podrl tudi jez, ki so ga približno dvesto metrov višje zgradili šele pred petnajstimi leti. »Novi jez se je podrl, stari, zgrajen po veliki povodnji leta 1924, pa je vzdržal. Tukaj se vidi, kako so take objekte gradili včasih in kako danes,« je bil slabe volje. Guzelj ima precej škode tudi na svoji domačiji Vodnik, saj se je po njegovih besedah na njegovi zemlji sprožilo najmanj dvajset plazov, ki so poškodovali skoraj vse travniške poti.

Poveljnik Civilne zaščite Občine Škofja Loka Niko Kržišnik je pojasnil, da so že v torek potok Hrastnica preusmerili nazaj v strugo, cesta od Logarja proti Sv. Ožboltu pa je bila že prvi dan za silo prevozna, čeprav je bila zaradi sanacijskih del zaprta tudi naslednje dni. »V sredo zvečer smo 'prebili' še glavno cesto proti Petačevem grabnu, danes pa bomo začasno usposobili tudi cesto do zadnjih še odrezanih domačij na Zgornjih Fojkah. Prevozna je tudi že cesta v Bodoveljski grapi, ki so jo na nekaj mestih zasuli plazovi oziroma jo je spodkopalo,« je včeraj razložil Kržišnik.

Po Kržišnikovih besedah je Vodnogospodarsko podjetje Kranj kot izvajalec za ARSO takoj začelo tudi sanacijo škode na vodotokih. Strugo Hrastnice so tako na nekaterih predelih že poglobili, pri poplavljeni hiši Tavčarjevih pri Sv. Barbari bodo naredili suho zložbo oziroma škarpo, nato bo sledila sanacija podrtega jezu, kasneje pa v skladu s finančnimi zmožnostmi še sanacija zgornje struge Hrastnice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 8. september 2014 / 13:08

Nesrečo bi lahko preprečili

Za nesrečo potniškega in tovornega vlaka pred tremi leti na jeseniški železniški postaji je odgovoren strojevodja potniškega vlaka, vseeno pa bi nesrečo lahko preprečili, če bi na postaji vsaj eden od...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:09

Včasih so imele ženske le tri želje

Gostja 118. Glasove preje v dvorani kranjskega Cineplexxa je bila novinarka, pisateljica in publicistka Milena Miklavčič, ki je odkrito, kot ona zna, spregovorila o spolnosti oziroma »tistih rečeh«, k...

GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:08

Zgodbe o vračanju

Lovro Kapus iz Kamne Gorice, Justin Ažman iz Krope in Valentin Arh iz Kamne Gorice – italijanski vojni ujetnik, interniranec v nemško koncentracijsko taborišče Dachau in ruski vojni ujetnik na Poljske...

Kronika / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:05

Umik obtožbe za bombo

Tožilstvo je zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona zoper Kranjčana Stanka Radojevića in Dejana Savića, ki ju je obtoževalo bombnega napada na kranjsko policijo.

Kamnik / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:00

V mislih že pri premoženju

Člani Agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik so se minuli teden zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so optimistično ugotavljali, da je vrnitev podržavljenega premoženja in s tem konec do...

Tržič / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 12:57

Bili so navezani na »pvac«

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču so imeli domoznanski večer z naslovom Prisedi, povem ti, kako smo praznovali v 20. stoletju. Dnevi evropske kulturne dediščine sicer v več gorenjskih krajih p...