Slovenskega medu ne bo

Besedilo: Nastja Bojić
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 6. avgust 2014 / 09:37

Letošnja čebelarska letina je v primerjavi s preteklimi izredno slaba, najslabše je na Gorenjskem. Glavni krivec za to so slabe vremenske razmere, čebelam pa grozi tudi varoza.

Kranj – Slovenski čebelarji bodo letos pridelali največ dvajset odstotkov normalne količine pridelka, čemur botruje deževno vreme, zaradi katerega rože ne izločajo medičine. To sladko tekočino čebele nabirajo ter jo predelujejo, in če te ni – kot se to dogaja letos – tudi čebelje paše ni, pravi Drago Karl Kotnik, podpredsednik gorenjske čebelarske zveze.

Poleg tega čebelam grozita še čebelja gniloba, ki je sicer stalnica, a se je to leto zaradi nenaravne čebelje paše razširila, in zajedavska bolezen varoza, ki jo povzroča pršica. »Čebele delavke celico sata, v kateri je čebelja ličinka, deveti dan pokrijejo z voskom in jo tako zabubijo. Pred tem varoa v nepokrito celico izleže približno pet jajčec, ki v pokriti zalegi spolno dozorijo in se sparijo. Samci poginejo po parjenju, ko se čebela izleže, pa poginejo še nerazvite samice. Odrasle in oplojene samice varoe napadejo čebele in se hranijo z njihovo telesno tekočino hemolimfo, s čimer čebelam zmanjšajo odpornost in skrajšajo življenjsko dobo. Nenadoma čebel ni več in čebelja družina propade,« pojasnjuje Kotnik. Najučinkovitejši način zatiranja varoze je uporaba mravljinčne in mlečne kisline in drugih dovoljenih sredstev, ki jih predpiše Nacionalni veterinarski inštitut (NVI). Kljub možnosti boja proti zajedavski bolezni je treba slednjo nadzorovati vse leto, saj je ukrepanje v fazi, ko se varoza že razširi, veliko težje.

Čebelarji, tako ljubiteljski kot tisti, ki se s čebelarstvom preživljajo, se morajo v tovrstnih situacijah znajti sami. Država bi namreč lahko pomagala le s pocenitvijo sladkorja, ki nadomešča medičino, naravno hrano čebel, vendar predsednik Čebelarske zveze Slovenija Boštjan Noč opozarja, da je hranjenje čebel z nadomestkom tvegano, saj ne vemo, ali bodo čebele preživele zimo. Če ne bodo uspešno prezimile, to pomeni slabo opraševanje in posledično slabše kmetijske pridelke v naslednjem letu. Če čebel ne bo, se nam obeta ročno opraševanje, kot to počnejo na Kitajskem, vendar je Noč prepričan, da pri nas do tega ne bo prišlo. Čebelarstvo je namreč del slovenske tradicije, zato se bodo čebelarji za preživetje čebel potrudili po najboljših močeh.

Čeprav slovenskega medu letos ne bo in ga bo nadomestil med neznane kvalitete iz tujih dežel, čebelarji ostajajo optimistični. To zagotavlja tudi predsednik Čebelarskega društva Britof-Predoslje Jakob Šink: »Slabe letine so že bile in tudi zdaj moramo potrpeti. Kdor ima veselje do dela z naravo in čebelami, nikoli ne obupa.«