Lastniki so se dobro odzvali

»Lastniki gozdov v Selški dolini so se po februarskem žledolomu večinoma dobro odzvali in so doslej posekali in pospravili štiri petine iglavcev in slabo tretjino listavcev,« ocenjuje Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote zavoda za gozdove Železniki.

Kolikšno škodo je povzročil žled v gozdovih na območju krajevne enote oz. v gozdno gospodarskih enotah Železniki, Selca in Zali Log?

»Žled je po prvih ocenah poškodoval okoli 33.600 kubičnih metrov gozdnega drevja, dejanska količina bo verjetno nekoliko višja, približno štirideset tisoč »kubikov«. Med poškodovanimi je okrog 55 odstotkov iglavcev, drugo so listavci.«

Če bi sodili samo po količini poškodovanega drevja, žledolom za gozdove v Selški dolini ne pomeni katastrofe ...

»To je res, žled je poškodoval manj drevja, kot je možen letni posek. Problem je v tem, da je poškodoval veliko drobnega drevja, debelega od deset do trideset centimetrov, ki najbolj prirašča, in da je po vsem območju veliko smrekovih vrhačev, ki predstavljajo nevarnost za pretirano razmnožitev lubadarja. Spet se je izkazalo, da so na ujme najbolj občutljivi drogovnjaki, ki niso negovani ali so poškodovani od jelenjadi.«

Je lubadar že napadel poškodovane in oslabele gozdove?

»Čeprav se ga je spomladi precej »zavrtalo« v drevje, zaenkrat ne povzroča problemov. Kako ga bomo obvladovali v prihodnje, bo veliko odvisno od vremena in tudi od ravnanja lastnikov gozdov.«

Koliko drevja so lastniki že posekali in pospravili?

»V štirih revirjih smo zasebnim lastnikom izdali generalne odločbe za sanacijo poškodovanih gozdov, v dveh revirjih in v vseh državnih gozdovih pa izdajamo individualne odločbe. Z dosedanjim potekom sanacije smo v krajevni enoti zadovoljni. Lastniki so se dobro odzvali in so doslej posekali in spravili iz gozda približno štiri petine iglavcev in slabo tretjino listavcev. Naš cilj je, da bi do konca leta »izdelali« še preostale iglavce in skupno dve tretjini listavcev.«

Sanacija je odvisna tudi od odprtosti gozdov ...

»Že ob oceni škode v gozdovih smo ocenili, da bo za potrebe sanacije treba zgraditi 25 kilometrov traktorskih vlak. V zavodu smo doslej strasirali okoli 13 kilometrov vlak. V najhujših, težko dostopnih grapah bo les verjetno ostal in propadel, saj bo to manjša škoda, kot da bi tja gradili vlake.«

Kje je škoda največja?

»Listavci so najbolj »nastradali« v Potoku, na pobočju Blegoša, sicer pa je poškodovanost zelo razpršena po vsej dolini. Skoraj ni hektarja gozda, kjer ne bi bilo nobenega poškodovanega drevesa.«

Kako je z izvajalci in odkupovalci?

»Izvajalcev za klasično spravilo je dovolj, prevladujejo domačini, ponujajo pa se tudi iz tujine. Premalo pa je ponudnikov za spravilo lesa z žičnico. Odkup lesa poteka dokaj dobro, na lesnih skladiščih ni večje zaloge.«

In cene lesa ...

»Zavod o tem nima podatkov, od lastnikov pa slišimo, da so cene zaradi velike ponudbe precej padle. Odkupovalci naj bi za celulozni les iglavcev ponujali le okrog 15 evrov za kubični meter, cena bukovih goli naj bi se znižala s 50 na 35 evrov za »kubik« ...«