Reza, česen in vreme

Se spominjate vedno nasmejane vremenarke Alenke Oldroyd Reze s POP TV-ja? S soprogom je odšla v Ameriko, a je pogrešala Slovenijo. In se je vrnila. Sedaj dela na radiu, goji česen, od sredine julija pa jo spet lahko spremljamo v vlogi vremenarke, le da tokrat na Planet TV.

Reza tako gledalcem vsak četrtek prinaša vesti o vremenu konec tedna, vremensko napoved pa popestri tudi s koristnimi nasveti. Odkrila je celo novo strast: gojenje česna; nikoli pa si ni mislila, da bodo mediji tako močno zaznamovali njeno življenje. Začela je na radiu Študent, nadaljevala na radiu Hit, potem bila vremenarka na POP TV.

Ljudje jo neprestano sprašujejo, od kod ime Reza. Alenka pravi, da ko jim razloži, da ime izhaja iz njenega dekliškega priimka Resinovič, se zdi vsem čisto logično. »Po očetu segajo moje korenine v Črno goro, po mami pa do celjskih grofov. Je lahko kombinacija še bolj zanimiva?«

Poročili ste se z Američanom, s katerim ste se potem za nekaj časa odselili tudi na Havaje oziroma kasneje v Utah?

»Moja ameriška zgodba je bila kratka in intenzivna. Bila je ljubezen na prvi pogled, pravljica, ki sem jo doživljala z vso predanostjo. Najino skupno življenje v Sloveniji je bilo sanjsko. Potem je padla ideja o selitvi v Ameriko, in čeprav sem se pred poroko zaklela, da tja pod nobenim pogojem ne grem, sem privolila v kompromis, da greva na Havaje, kjer bom lahko študirala. Zapletlo se je, ker Thomas na otoku ni dobil službe, so mu jo pa ponudili v Utahu. Seveda je sledila selitev na celino, ki pa je v najino razmerje prinesla velike spremembe. Ker sem bila cele dneve sama, sem postajala vedno bolj zaprta vase, pogrešala sem svojo družino, starše, otroke in prvega vnuka. Nekega jutra sem se zbudila in ugotovila, da še nikoli v življenju nisem bila tako nesrečna. Odločitev, da grem domov, je presenetila vso mojo ameriško družino in niti v emigracijskem uradu me niso mogli prepričati, naj ostanem, saj sem bila v postopku pridobitve vize. Ko sem kupila letalsko karto, sem spet začutila tisto notranjo moč, ki me je sicer spremljala vse življenje in ki sem jo daleč od doma tako zelo pogrešala.«

Potem spet Slovenija.

»V Sloveniji sem že četrto leto. V tem času sem se popolnoma umaknila iz medijev. Potrebovala sem čas zase. Morala sem ugotoviti, kaj želim in kako naprej.«

Zasledila sem, da gojite česen. Odločili ste se, da se zadeve lotite velikopotezno, saj naj bi iz vrtička prešli na kar tri njive ...

»Njive za gojenje česna najemam pri različnih kmetih, saj zaradi štiriletnega kolobarja potrebuješ vedno nove površine. Tudi zato se še nisem odločila za lastno kmetijo. Ravno te dni pa smo končali pobiranje česna. Nad letino sem navdušena in je le še dokaz več, da delamo pravo stvar. Lahko rečem, da je za mano izjemno naporno obdobje, zdaj bom laže zadihala. V naši hiši česen sušimo in česnov čips je že pripravljen za prodajo. Urediti moram le še zadnje dokumente, potem gre zares. Komaj čakam. Me pa kličejo ljudje iz vse Slovenije in sprašujejo, kako bi se lotili prodaje. Žal mi je, ker jim letos še ne morem pomagati, prihodnje leto bo laže. Bojim pa se, da želijo nekateri veliki trgovci namenoma pod ceno razprodati slovenske pridelke, da bi lahko čim prej pripeljali k nam tuje in dražje. Pomembno je, da se zavedamo teh nevarnosti, zato sta samooskrba in vzgoja lastnih semen tako zelo pomembna. Nevednost in naivnost nas lahko hitro pripeljeta v suženjstvo.«

Imate tri svoje otroke, že vnuke in ste pri 52 letih videti zelo mladostno. Kako vam to uspeva?

»Moj največji uspeh so moji trije otroci, ki so zrasli v krasne ljudi. Ana je že mamica, imamo skoraj triletnega fanta Maksa in sedemmesečno deklico Nadin, ki nam lepšata življenje. Luka in Jaka aktivno sodelujeta pri domačih česnovih projektih, pomagata na njivah, v kuhinji, super se razumemo in fino se imamo. Abrahama sem praznovala pred dvema letoma, ne morem verjeti, kako čas hitro beži. Z leti se nikoli nisem ukvarjala niti obremenjevala. V svoji koži se odlično počutim in prepričana sem, da bo še dolgo tako. Malce sem zanemarila vadbo joge, a mislim da bom zdaj, ko se česen suši, spet večkrat obiskala deželo Om.«

Ko delaš v medijih, te ti očitno zastrupijo. Vrnili ste se na radio, spet vas lahko spremljamo v vlogi vremenarke. Sicer nov studio, a staro-novi sodelavci. Kakšen je občutek?

»Navdušena sem in zelo vznemirjena. Spoznala sem in sprejela, kar so mi moji prijatelji neprestano ponavljali, da naj se vrnem v medije. Na Planet TV se kot vremenarka počutim skoraj kot nekoč. Moji novi-stari sodelavci so me zelo lepo sprejeli. Zadovoljna sem s stilistko, maskerko, še nakit imam v svojem stilu ohranjanja naravnega okolja po načelu ponovne uporabe. Tudi energija med sodelavci je neverjetna in vse to mi veliko pomeni.«

Ljudje vas na cesti prepoznajo in pravite, da če vas ogovorijo, potem vas sprašujejo, kakšno bo vreme.

»Še vedno me preseneti, kako me ljudje povezujejo z vremenom. In zdaj, ko so me videli na Planet TV, je tako kot včasih. Res lepo. Priznam, da sem pogrešala vreme.«

Vas že primerjajo z znamenitim Miranom Trontljem, vendar malokdo ve, da je bil vaš vzornik in učitelj. Česa vas je najprej naučil oziroma kaj je prvo pravilo dobrega televizijskega napovedovalca vremena?

»Miran Trontelj je bil izjemen človek. Bil je moj vzornik in učitelj. Veliko sva se pogovarjala, ne le o vremenu, tudi o življenju. Ko sem se ločila in ostala sama z otroki, me je bodril in vedno si je vzel čas zame, ko sem ga povprašala za nasvet. Danes, ko sem starejša in mnogo bolj izkušena, še bolj razumem njegove besede. Pri napovedovanju vremena je pomembno, da si sproščen, da o vremenu pripoveduješ in da veš, o čem govoriš. Žal mi je le, da je letošnje poletje tako deževno in hladno.«