Kolesarji le po urejenih poteh

V začetku julija je stopila v veljavo novela zakona o ohranjanju narave, ki uvaja pomembne novosti tudi na področju ureditve vožnje v naravnem okolju.

Kranj – Cilj novele zakona je po besedah Jelke Kremesec Jevšenak z direktorata za okolje celovita ureditev področja vožnje v naravnem okolju ob upoštevanju javnega interesa ohranjanja narave in legitimnih zasebnih interesov lastnikov vozil na motorni pogon in koles do rekreacijske oziroma športne vožnje v naravi. Po novem tako kolesarjem dovoljujejo vožnjo v naravi po urejenih in utrjenih poteh ter na območjih, ki jih bodo občine v prostorskih načrtih določile za šport in rekreacijo. Obenem je odslej dovoljeno organizirati tudi javne prireditve za vožnjo v naravnem okolju za motorna vozila in kolesa, kar je bilo doslej prepovedano.

Kazni še neusklajene

Okoljski in gozdarski inšpektorji bodo od konca julija do konca septembra na območju celotne države izvajali poostren nadzor nad vožnjo v naravnem okolju skupaj z nadzorom po uredbi o varstvu samoniklih gliv. Globa za kolesarja, ki krši določila vožnje v naravnem okolju, je sto evrov, globa za posameznike, ki se vozijo, ustavijo ali parkirajo vozila na motorni pogon, tudi motoriste, pa znaša od štirideset do sto evrov. Predstavnik direktorata za okolje Uroš Vajgl je zato že uvodoma pojasnil, da bo ministrstvo na to neskladje, do katerega je prišlo v postopku sprejemanja novele zakona v državnem zboru, opozorilo novo vlado in predlagalo ustrezno spremembo zakona o ohranjanju narave. Dokler ta ne bo sprejeta, je še dodal, se bo nadzor in sankcioniranje kršitev opravljal na podlagi veljavnega zakona.

Ureditev vožnje v naravnem okolju je doslej urejala posebna uredba iz leta 1995. Ta uredba je v naravnem okolju zaradi varstva narave prepovedovala zlasti vožnjo z vozili na motorni pogon in s kolesi v rekreacijske namene, prepovedano je bilo tudi organiziranje voženj v naravnem okolju, kar je onemogočilo tovrstne javne prireditve. A kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, se je v zadnjem času bistveno povečalo število vozil, ki so namenjena rekreaciji in vožnji po brezpotjih, površin, ki bi bile namenjene temu, pa ni bilo urejenih. Tudi razvoj kolesarstva, zlasti gorskega kolesarstva kot pomembne rekreacijske dejavnosti in turistične panoge, je v zadnjem času v velikem vzponu. »To je pripeljalo do stanja, ko pravna ureditev ne ustreza več družbenim razmeram, zaradi česar jo je bilo treba spremeniti,« so poudarili na ministrstvu.

Evidenca vozil, ki niso namenjena vožnji po cesti

Novela prinaša tudi obveznost evidentiranja in označevanja vozil na motorni pogon, ki niso namenjena za vožnjo po cesti in zaradi tega niso označena in jih ni mogoče identificirati. Lastniki bodo morali to urediti do 1. januarja 2017. Za izvajanje določb zakona bo treba vzpostaviti in upravljati ustrezno evidenco, ki za vozila na motorni pogon še ne obstaja, za kar je pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor. V veljavi pa ostaja določba zakona o planinskih poteh, ki dovoljuje vožnjo s kolesom v naravnem okolju samo po tistih planinskih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena. Enako velja za gozdne poti in vlake. Vožnja s kolesom je dovoljena tudi po vseh gozdnih cestah ter javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ker te ceste ne sodijo v naravno okolje. Uroš Vajgl meni, da predstavlja uveljavljena rešitev dober kompromis, ker po eni strani sprošča vožnje s kolesi na utrjenih poteh, pri čemer pa ohranjajo pravico lastnika oziroma upravljavca, da temu nasprotuje.