Srbe na vrbe!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 11:08

Poziv v naslovu je vsebovala pesem Bojni grom, ki je bila v ponedeljek, 27. julija 1914, natisnjena na naslovnici časnika Slovenec. Naslednjega dne je vojska Avstro-Ogrske krenila v napad na Srbijo, 28. julij je zato datum začetka prve svetovne vojne. Pesem je vžgala, ena od njenih osmih dvovrstičnic pa se glasi takole: »S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi, / dom hladen vam postavimo ob vrbi ...« Avtor, bodoči politik Marko Natlačen, je bil takrat še mlad, na dunajski univerzi je doktoriral iz prava in v tistih letih služboval kot pravni praktikant na dunajskem deželnem sodišču. Mladostni greh se mu je v Kraljevini Jugoslaviji, kateri so vladali Srbi, odpustil, postal je celo ban Banovine Dravske. Komunisti pa mu niso spregledali njegove kolaboracije z italijanskim okupatorjem; 13. 11. 1942 ga je na vratih njegove vile v Ljubljani ustrelil v duhovnika preoblečeni atentator VOS.

Tukaj mi ne gre za to, da bi razpravljal o Natlačenovih domnevnih grehih in krivdi, ki po novejših raziskavah sploh ni tako velika, kot so jo prikazovali v prejšnjem režimu. Rad bi pokazal, da velika vojna, ki se je s silnim navdušenjem začela pred sto leti, pravzaprav še traja. Njena posledica je bila druga svetovna vojna, ki so jo začeli v prvi ponižani in užaljeni Nemci. Nemška okupacija je povzročila oziroma omogočila tudi državljansko vojno med Slovenci, med njenimi prvimi žrtvami pa je bil prav bivši ban. Prva svetovna vojna je povzročila razpad Avstro-Ogrske in omogočila nastanek Kraljevine SHS. Povzročila je smrt ruskega imperija in omogočila Leninovi teroristični organizaciji, da je v razpadlem carstvu prevzela oblast in ustanovila Sovjetsko zvezo, ki je postala svetovni imperij. Ko je ta samega sebe ukinil, je hkrati z njim razpadla tudi njegova replika, komunistična Jugoslavija, nastale so razmere, ki so dopustile ustanovitev slovenske države … Skratka: vse je nekako povezano, posledice katastrofe, ki jo je povzročila prva svetovna vojna, so po svoje vidne še danes, čeprav smo vojno samo že davno pozabili in jo letos tako rekoč na novo odkrivamo. Spomini na prvo svetovno vojno so ta čas po vsem svetu pravi medijski hit.

Slovensko medijsko pozornost vsako leto znova zbudi julijska slovesnost pri Ruski kapelici na Vršiču. Naša politična vrhuška jo izkoristi za svoj foto termin, izkažejo se tudi Rusi, vsakič pošljejo visoko državno in cerkveno delegacijo. Tudi ta shod je posledica one davne vojne. O trpljenju ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili vojaško cesto čez Vršič in jih je pri tem več sto umrlo, se ne govori prav veliko. Tem bolj se slavi današnje prijateljstvo Rusije in Slovenije in izreka želja po krepitvi vzajemnih odnosov. Po drugi strani na slovensko politiko vse bolj pritiskata ZDA in EU; Zahod nad večjim ruskim vplivom med Slovenci ni navdušen. Med našimi proameriškimi in bruseljskimi navdušenci sicer še ni nastal napev tipa Ruse na vrbe; se tudi ne rima, bolj aktualno bi bilo Šuse za Ruse ali Ven iz Ukrajine! V prihodnjih mesecih in letih bodo prav slovensko-ruski odnosi eden od simptomov naše politike, po njih se bo videlo, ali Republika Slovenija sploh še ima svojo lastno zunanjo politiko ali pa je že povsem bruseljsko-nemška provinca. Naivno in veseljaško drvenje v vojno, kakršnemu smo bili v naših krajih priča pred sto leti, pa danes, upam, ni več mogoče. Pazimo nase in hkrati na svojo politiko, da nas ta ne zapelje v kakšne nove in usodne avanture. Danes okupacija ne bo vojaška, prej finančna in politična.