Rim, mesto in pojem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 2. avgust 2014 / 12:23

»V Goethejevem Italijanskem potovanju beremo, kako je pred dvesto leti bolj ali manj mimogrede zavil v Sikstinsko kapelo, da bi ušel pekoči vročini rimskega poletja. Bila je hladen, dostopen prostor, kjer ste bili lahko sami – ali skoraj sami – s stvaritvami genija. Dandanes že sama misel zveni absurdno, fantastično. Doživetje, ki je Goethejevim sodobnikom pomenilo kontemplativen užitek, je množični turizem popačil v preizkušnjo, ki bolj spominja na ponižujoč skram pri rugbyju. Množica stropoiskateljev se z ramo ob rami vali po dolgem, ozkem, klavstrofobnem hodniku brez oken, v katerem ni poti nazaj. Naposled se izlije v nič manj natrpan prostor, kapelo samo, v kateri se komaj obrnete. V tako napornih razmerah si še nisem ogledoval umetnosti, pa sem si je v zadnjih petdesetih letih ogledal kar precej. Že res, nekaterim umetnostim je v prid, če jih sodoživlja številno občinstvo. To menda velja za vse vrste glasbe, od rokenrola do klavirskih nastopov. Včasih velja tudi za ples, morda še za gledališče in pesniška branja. Za vizualne umetnosti, še zlasti za slikarstvo in kiparstvo, pa ne … Slikarstvo in kiparstvo sta tihi umetnosti, zato si od gledalcev zaslužita tišino: ne hlinjenega čaščenja, samo mir. Zapišite na vhode muzejev, po svetu: Kar boš videl tu notri, ni mišljeno kot družabni dogodek. Jezik za zobe in oči na peclje! … Capisce?«

Rim, kakor ga je svoji knjigi opisal avstralski umetnostni zgodovinar Robert Hughes, ni le umetnostnozgodovinska (»kunsthistorična«) študija, je biografija tega mesta in univerzalnega fenomena, ki ga označuje njegovo ime. Rim ni le ime mesta, ki stoji še danes in že več kot poltretje tisočletje, je tudi oznaka za vse tisto, kar je v tem mestu nastalo in vtisnilo trajen pečat vsemu svetu, od materialnih do duhovnih stvaritev. Rimljani so iznašli beton, vodovod, cestni sistem. Rimljani so »izumili« pravo, ki je še danes temelj vseh pravnih držav. V Rim je Jezus poslal apostola Petra – Skalo, da bi na njem in z njim zgradil svojo Cerkev. Tudi ta stoji še danes, ne le kot bazilika svetega Petra, je tudi sedež Cerkve, morda najbolj univerzalne ustanove tega sveta. Da ne govorimo o vrhunskih umetniških delih, ki so tu nastala in si jih ogledujejo množice turistov. Rim je res večen in ta knjiga je sijajno pričevanje o njegovi veličini. Pričara nam kontekst, v katerem je nastala Michelangelova mojstrovina, ki si jo danes lahko ogledate tudi na e-način. Duh Sikstinske kapele ni le pod njenim stropom …