Znan je osnutek koalicijske pogodbe

Najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar je ta teden nadaljeval pogajanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji, ki so že obravnavali osnutek koalicijske pogodbe.

Delovni osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je v javnost posredovala Združena levica (stranka se je ta teden odločila, da gre v opozicijo) na petdesetih straneh izpostavlja pet temeljnih vizij, ki so pravna država, predvidljivo in enostavno poslovno okolje, okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovost njihovih storitev, odprt dialog s civilno družbo ter ustvarjalno družbo, ki bo zdrava, inovativna, kompetentna in socialna ter bo omogočila kvaliteto življenja vsem ljudem. Iz osnutka pogodbe je med drugim razvidno, da bi vlada pod vodstvom Mira Cerarja nadaljevala proces privatizacije, ki pa bi morala biti nadzorovana in strateško premišljena, pri čemer bi ključna infrastruktura ostala v lasti države. Predvidena je zdravstvena reforma, usmerjena v ukinjanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in združevanje zdravstvenih zavodov. Dokument omenja tudi novo pripravo davka na nepremičnine, optimizacijo dela javnega sektorja in javne uprave, spremembe v volilnem sistemu z uvedbo preferenčnega glasu, dvigu učinkovitosti države pri pobiranju davkov prek davčnih blagajn, poenostavitev javnih naročil …

Danes ustanovna seja Državnega zbora

Ves teden so potekala tudi pogajanja o tem, kdo bo predsednik Državnega zbora, kjer bo danes ustanovna seja novega sklica poslancev. Mesto predsednika DZ naj bi pripadlo drugi največji stranki bodoče koalicije, predvidoma torej stranki DeSUS, a je Karel Erjavec, ki je ta teden veljal za najbolj verjetnega kandidata, v sredo zvečer sporočil, da se temu mestu odpoveduje. Erjavec sicer ostaja v igri kot kandidat za evropskega komisarja. Med imeni, ki naj bi jih danes poslali v Bruselj, sta sicer še Alenka Bratušek in Tanja Fajon. Današnje ustanovne seje DZ se bo udeležil tudi Janez Janša, ki prestaja zaporno kazen na Dobu, in sicer brez spremstva pravosodnih policistov, se bodo pa poslanci že na prvi seji soočili z dilemo, ali mandat obsojenemu potrditi ali ne. Stranka SDS, ki se je v ponedeljek sicer odpovedala vsem funkcijam in vodstvenim mestom v DZ, pričakuje zavezo parlamentarnih strank o nedotakljivosti Janševega mandata, prav tako sta se včeraj na to odzvala nekdanja ustavna sodnika Tone Jerovšek in Lovro Šturm, ki sta prepričana, da Janši mandata po ustavi ni mogoče odvzeti.

Sodiščem zmanjkuje denarja

Sodišča so ministrstvo za finance v tem tednu obvestila, da nujno potrebujejo dodatne tri milijone evrov, sicer bo prišlo do zastojev pri reševanju zadev. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodiščem na voljo le še 966.819 evrov, kar zadošča za nekaj tednov dela. V težavah so vsa sodišča, najbolj pa okrožna, finančni primanjkljaj pa je posledica predvsem spremenjene stečajne zakonodaje, ki je bila uveljavljena konec lanskega leta in je prenesla plačevanje začetnih stroškov stečajnih postopkov z dolžnikov na sodišče. V prvem letošnjem polletju je bilo sicer začetih 1852 osebnih stečajev, medtem ko jih je bilo lani v celotnem letu začetih 880.

Upokojena nadškofa se vračata

Po letu dni, ko sta po navodilu iz Vatikana zaradi vloge pri poslovnih odločitvah, ki so pripeljale do finančnega zloma mariborske nadškofije, morala odstopiti s svojih funkcij, se k delu v slovenski Cerkvi vračata upokojena nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek. Po besedah predstavnika Slovenske škofovske konference bosta lahko pomagala pri življenju in delu škofij, kraj, kjer bosta živela, pa bosta lahko izbrala sama.

Julij nadpovprečno moker

Tudi zadnje dni julija so zaznamovale za poletje nič kaj visoke temperature in veliko dežja. Prvič po letu 2009 se živo srebro v juliju ni povzpelo nad 35 stopinj Celzija, a temperature so bile v skladu z dolgoletnim povprečjem. Nič kaj povprečna pa zato ni bila količina padavin. Največ padavin je julija padlo na Primorskem, kjer se bo mesec v vremensko zgodovino zapisal kot najbolj moker v obdobju po letu 1976.