Tragičen začetek sezone

Čeprav je vrhunec obiskov gora v avgustu, je bilo do sredine tedna že dvanajst smrtnih primerov, največkrat pa je vzrok za nesreče zdrs zaradi nepazljivost ter neprimerna oprema, zlasti obutev.

Tržič – »V zadnjih petih letih je v slovenskih gorah umrlo kar 147 ljudi, letos pa že dvanajst. Zadnji primer je bil na Triglavu, kjer se je smrtno ponesrečil hrvaški planinec, ki je zdrsnil z grebena kar okoli pesto višinskih metrov. Prejšnji vikend je bil sploh tragičen, saj so na območju Triglava umrli kar trije planinci. Seveda to niso bili zadnji primeri nesreč v gorah, saj se reševanja vršijo dan za dnem,« je povedal vodja Gorske policijske enote Robert Kralj in pojasnil, da se nesreče dostikrat zgodijo po spletu okoliščin, največkrat pa zaradi podcenjevanja tako lastnih zmogljivosti kot zaradi podcenjevanja težavnosti poti in tudi vremenskih razmer, ki se v gorah zelo hitro spreminjajo.

»Zadnji konec tedna je na Triglavu padlo deset centimetrov snega, kljub temu pa nekaterih planincev v njihovi nameri, da gredo na pot, ni bilo moč ustaviti. Nekateri so sicer upoštevali dobronamerne nasvete, ostali pa so se ob opozorilih, da pot v takih razmerah brez ustrezne opreme ni varna, le nasmehnili,« je svoje izkušnje razložil Robert Kralj in pojasnil, da se večina smrtnih nesreč zgodi zaradi hudih poškodb pri padcu. »Za večino zdrsov je vzrok nepazljivost in neprimerna obutev. Treba je vedeti, da je v visokogorju še marsikje sneg, čeprav je iz doline varljiv občutek varnosti. Zato je v visokogorje, predvsem tam, kjer poti prečkajo gore po severnih smereh, še vedno priporočljivo s sabo vzeti dereze in cepin,« tudi opozarja Robert Kralj in dodaja, da se planinska tura konča, ko se vrneš v dolino, in ne ko osvojiš vrh. »Tega se marsikdo ne zaveda, zato ga preseneti noč ali slabo vreme,« še pravi Kralj, ki z bogatimi izkušnjami ugotavlja, da izkušeni planinci naredijo precej manj napak od sezonskih.

»V pogovorih z njimi večkrat izvemo, da se za enega ali dva vzpona letno ne splača kupovati planinskih čevljev, še manj kakšne dodatne opreme. Prav takšni planinci so največkrat žrtve nesreč,« pravi Kralj, ki opozarja tudi na padajoče kamenje, ki je poleg zdrsov še kako nevarno. Zlasti avgusta se temu pridružijo še nevihte in strele, zato je treba biti pri načrtovanju poti še kako pazljiv.

S tem, da je pred odhodom še kako pomembno načrtovanje poti, se še kako strinja izkušen tržiški alpinist Klemen Premrl, ki opozarja tudi na telesno in psihično pripravljenost. Prav tako se strinja z dejstvom, da se je pred in med turo treba znati pravilno odločati. »Treba je znati oceniti, kdaj razmere postanejo prenevarne in je bolj smotrno turo prekiniti in se vrniti nazaj. Prav iz prekinjenih tur se še največ naučimo,« pravi Klemen Premrl in dodaja, da naj v gore ne hodimo sami.

Prav tako je treba imeti s seboj v gorah potrebno prvo pomoč, treba je upoštevati svoje kronične bolezni, predvidevati morebitna poslabšanja in seveda tudi opozorila planincem. »Poleg treznega premisleka o svoji pripravljenosti, o težavnosti ture, opremi in vremenski napovedi je treba temeljito premisliti o svojih boleznih. Tako je treba vzeti s seboj zadostno količino pijače, zadostno količno hrane in tudi oblačil, da ne pride do podhladitve. Seveda ne smemo pozabiti tudi na prvo pomoč. Če kljub temu pride do nesreče, moramo ohraniti trezno glavo ter ostati mirni in prisebni,« opozarja zdravnica Urška Bricelj in dodaja, da moramo v primeru, ko kličemo na pomoč, čim bolj natančno povedati, kdaj, kje in kaj se je zgodilo. Prav tako je treba povedati za vreme na kraju nesreče,« še pravi Urška Bricelj in opozarja, da v času, ko čakamo na pomoč, skušamo pone­srečencu pomagati že sami. Ob tem ga čim manj premikamo, če je potrebno, pa mu nudimo postopke oživljanja, saj je pri tem pomembna vsaka minuta.