Klekljarica Polonca

O klekljarici Polonci

Mala klekljarica Polonca, ki živi v pripovedih žirovske pisateljice Tončke Stanonik, je zdaj oživela še v slikanici, ki bo najkasneje do božiča izšla pri celovški Mohorjevi družbi.

Pravljica Tončke Stanonik o mali klekljarici Polonci že dolgo kroži med ljudmi. »Prvič so jo slišali pripovedovati tisti, ki zvečer radi poslušajo radijske pravljice za lahko noč. Obogatena s čipkami v obliki razstavnih listov je navdušila tudi ocenjevalno komisijo na klekljarskem natečaju Združenja slovenskih klekljaric 2006 in zanjo prejela srebrno medaljo,« je razložila Tončka Stanonik in dodala, da je za tokratno izdajo pravljice besedilo na posameznih mestih nekoliko spremenila – kaj odvzela, pa tudi kaj dodala –, saj je upoštevala, da se bodo med bralci znašli tudi taki, ki te domače obrti ne poznajo prav dobro.

Svojo klekljarico, je dejala Tončka Stanonik, pa je ves čas videla tudi v barvah: videla jo je ob oknu, ko kleklja, videla je stezo, po kateri je s čipkami, zavitimi v platno, odhajala v dolino, predstavljala si je velika mesta, v katerih se je mudil trgovec, ko je, hodeč po svetu, prodajal Polončine čipke ... A čeprav enako rada piše, kot premetava klekeljne, z belimi nitmi vsega tega ni mogla pričarati, je priznala. Zato ji je na pomoč priskočila ilustratorka Dunja Kofler, s katero že dolgo sodelujeta. V nekatere ilustracije so vstavljene tudi čipke, ki jih je po različnih predlogah sklekljala pisateljica. Pravljica bo po zaslugi Mohorjeve družbe izšla tudi v nemškem prevodu, je dejalaTončka Stanonik, posvetila pa jo je vsem klekljaricam. Za Polonco, priznava, je namreč imela tudi pravi model, shranjen v spominih na zimske počitnice pri stari mami. »Tam sem srečevala drobno ženo, ki je prihajala na prejo in smo skupaj klekljale. Bila je majhne postave in v spominu so mi ostale njene drobne, ves čas migetajoče in nekoliko solzne oči.« Takih Polonc, ki so za borno plačilo klekljale od zore do trde noči, je bilo po njihovih hribih še veliko. »Trgovci so na račun njihovega dela služili bogate denarce. Kako bi se tem ženam lahko oddolžila lepše kot s tem, da sem jim posvetila pravljico.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 31. maj 2011 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 31. maj 2011, št. 43

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 9. junij 2019 / 17:04

Temeljni kamen

»Naš prosti čas za vašo varnost« so septembra 2017 zapisali na temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma v Mostah pri Komendi. Iz zapisanega lahko razberemo, koliko prostih ur prostovoljni g...

GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 17:04

Žirovski besednjak

Naše klekljarice niso klekljale čipk, svojim izdelkom so vse rekle »špice« (Spitze). Štedilnik je bil »šparhert« (Sparherd). Kmetje niso hodili v hlev, ampak v »štalo« (der Stall), v »gmajno« (geme...

Zanimivosti / nedelja, 9. junij 2019 / 16:59

Upokojenci se radi družijo

Tradicionalnega srečanja gorenjskih upokojencev se je udeležilo skoraj dva tisoč obiskovalcev z vse Gorenjske. Nekaj smo jih vprašali, zakaj radi pridejo in kaj si imajo za povedati.

GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 16:56

V spomin materi in prijatelju

V nedeljo bo minilo sto let, odkar so v Žirovnici slovesno odkrili spominski plošči, ki sta povezani s pesnikom dr. Francetom Prešernom – eno njegovi materi Mariji Prešeren, rojeni Svetina, drugo prij...

Šport / nedelja, 9. junij 2019 / 14:15

Zrimec nasledil Vidmarja

Kranj – Na skupščini Medobčinske nogometne zveze Gorenjske (MNZG) Kranj so bile izvedene tudi volitve za predsednika zveze. V prvem krogu glasovanja nihče izmed treh kandidatov (Mihael Zrimec, Ciri...