Kupcem približali ekološko hrano
Z namenom predstavitve prednosti ekološko pridelane hrane je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije – Zveza Biodar pripravila srečanje v trgovskem centru na Primskovem.
Kranj – Srečanja v trgovskih centrih Zveza združenj ekoloških kmetov organizira v okviru promocijskega programa Bio užitek. Obiskovalcem Mercatorjevega trgovskega centra na Primskovem so tako minulo soboto predstavili prednosti ekološko pridelane hrane, ki so jo lahko tudi poskusili. Obiskovalci so se obenem lahko poučili o režimu Evropske skupnosti na področju ekološkega kmetijstva, predvsem o strogi kontroli in sledljivosti živil od kmeta do police v trgovini.
Prav to je najbolj zanimalo tudi tiste obiskovalce trgovskega centra, ki so se v soboto ustavili ob stojnicah ekoloških kmetov. »Največ vprašanj je bilo glede kredibilnosti in kontrole,« je pojasnil predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras in dodal, da bo prav pritisk potrošnikov vplival na to, da bo kontrola vedno stroga. »Za Slovenijo je značilno, da še nismo imeli prehranske afere v zvezi z ekološkimi živili. Zaupanje kupcev je ključnega pomena.« Slovenski ekološki kmetje, je dodal, tudi ne občutijo pretirano gospodarske krize, saj imajo »zveste« kupce. Prek promocijskih akcij pa želijo doseči tudi tiste potrošnike, ki malo ali še sploh nič ne vedo o ekološko pridelani hrani. Kot je ugotavljal Fras, se je v soboto pri njihovi stojnici ustavilo presenetljivo veliko ljudi, ki drugače nikoli ne nakupujejo pri njih, čeprav ekološko pridelano hrano na stojnicah ponujajo vsako soboto.
Na Gorenjskem po besedah Borisa Frasa število ekoloških kmetij konstantno raste. »Gorenjska že od nekdaj velja za najbolj osveščeno regijo glede ekološkega kmetijstva. Prav tu se je pred dvajsetimi leti začel kaliti odnos med ekološkim kmetom in potrošnikom.« Nezaupanja med kupci, priznava, pa je še vedno veliko. »Tudi na račun nepremišljenih ukrepov pristojnega ministrstva,« poudarja Fras, saj se je zaradi subvencij, ki jih ponujajo kmetom v času preusmeritve na ekološko kmetijstvo, za preusmeritev naenkrat odločilo veliko število kmetov. »Tako imamo veliko kmetov, ki so že drugo leto v preusmeritvi, pa še vedno ne vedo, da recimo ne smejo uporabljati umetnih gnojil,« se huduje Fras, saj je zaradi tega zraslo tudi nezaupanje do ekološkega kmetovanja.
Ob omembi ekoloških živil pa imajo nekateri pomisleke tudi v zvezi s ceno, saj naj bi bile cene teh pridelkov in izdelkov v primerjavi s konvencionalno pridelanimi živili bistveno višje. A Fras odgovarja, da se ekološki kmetje vedejo daleč najbolj tržno v dobrem pomenu, saj predvsem trg uravnava cene. »Kolikor se veča ponudba na moji njivi, toliko nižja je cena na moji prodajni mizi.«