Slovenija, od kod lepote tvoje

Ta Avsenikova pesem je našla svoj prostor v srcih številnih Slovencev. Vprašanje je, koliko se naši politiki tega zavedajo. Slovenija je, lahko bi rekli, biser alpskih dežel sredi Evrope. V enem dnevu lahko smučaš v Triglavskem pogorju in se kopaš v Jadranskem morju. Vmes pa nas obdajajo zelena polja, vinogradi, potoki in potočki, skratka – konfiguracija Slovenije je slikovita.

Če se sprehodiš po naravi in imaš odprte oči, potem boš videl, da so že naši predniki skrbeli za ohranitev teh lepot. V zgodovini so tujci vedno stegovali prste po naši zemlji in nam ožili meje. Tako je Slovenija danes majhna, vendar bogata s pridnimi in naprednimi ljudmi. Žal naši politiki niso takšni; namesto da bi skrbeli za razcvet gospodarstva, se tepejo za stolčke, država pa se vedno bolj pogreza v dolgove. Propadajo velika podjetja in tovarne, tujci jih pa poceni kupujejo – sad naših pridnih rok. Doklej še tako?

Če se vrnem na začetek svojega razmišljanja o lepotah Slovenije: Slovenija premore številne sakralne objekte in gradove, ki izpričujejo našo kulturo v preteklosti. Če je podatek točen, potem je v Sloveniji kar 2865 cerkva; številna znamenja in križi po poljih in vaseh so imeli in imajo svoj namen. Kužna znamenja izpričujejo spomin na kugo, ki je razsajala po naših deželah v 16. in 17. stoletju. Številne križe ob poteh so naši predniki postavljali v spomin ponesrečenim pohodnikom ali v zahvalo za vrnjeno zdravje ali zahvalo za srečno vrnitev iz ujetništva. Bila pa so tudi večja znamenja v obliki kapelic, ki so služile za cerkvene obrede, procesije in pogrebe. Take kapelice so bile ob začetku in koncu vasi. Ko so pokojnika nesli ali peljali z vozom na božjo njivo, se je v njegovem imenu nekdo od sorodnikov opravičil in prosil odpuščanja, če je pokojnik koga razžalil ali mu naredil krivico. Taki obredi so pri nas šli v pozabo pa tudi številnih kapelic ni več. Starejši se teh obredov še dobro spomnimo, prav tako tudi Prešernove misli: »Bog ohrani nam deželo.«

Nikoli ni prepozno, zato upam, da bodo naši politiki začeli razmišljati s trezno glavo. Le tako se bomo izvlekli iz te godlje.

Ciril Zupan, Mošnje