Strojevodja zanika krivdo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 20. junij 2014 / 07:19

Andrej Ponikvar, strojevodja potniškega vlaka, ki je avgusta 2011 na Jesenicah trčil v tovorni vlak, zatrjuje, da ni speljal ob rdeči luči, kot mu očita tožilstvo.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je v sredo začelo sojenje strojevodji Andreju Ponikvarju, ki ga kranjsko tožilstvo obtožuje, da je iz malomarnosti povzročil trčenje potniškega in tovornega vlaka na jeseniški železniški postaji 26. avgusta 2011, kar je bila druga največja železniška nesreča v Sloveniji, v njej pa je bilo poškodovanih 34 ljudi, od tega sedem huje. Okrožna državna tožilka Anita Veternik je navedla, da je strojevodja potniškega vlaka nesrečo povzročil, ker je vlak upravljal v nasprotju s prometnim in signalnim pravilnikom oziroma je prevozil rdečo luč, s tem pa naj bi storil kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora. Obtoženi je tako kot na predobravnavnem naroku tudi na glavni obravnavi krivdo zanikal, češ da je speljal ob rumeno-zeleni luči, kar pomeni »omejena hitrost, pričakuj prosto«.

»Ob 14.35, ko je bil po voznem redu čas odhoda po­tniškega vlaka, sem preveril izvozni signal. Videl sem rumeno-zeleni signal, zato sem speljal. Nihče me ni obvestil, da bo tedaj drug vlak pripeljal na železniško postajo. Če pa bi že prevozil rdečo luč, bi se sprožila avtomatska signalna na­prava, vlak pa bi začel samodejno prisilno zavirati. To pa se ni zgodilo, čeprav vsi zagotavljajo, da so signalne naprave tako na tiru kot na vlaku, ki sem ga upravljal, pravilno delovale,« je v zagovoru poudaril obtoženi Andrej Ponikvar in dodal, da je takojšnji test alkoholiziranosti pokazal, da v času ne­sreče ni bil vinjen. Ko je ugotovil, da je trčenje neizbežno, je zbežal iz strojevodske kabine, po trku pa je takoj šel po vlaku, odprl vrata, kasneje je reševalcem dal napotke, kje so najhuje poškodovani potniki, in ugasnil motor.

Sodnica Andrijana Ahačič je zaslišala tudi strojevodji Dušana Trifunovića in Zorana Mitića, ki sta se na jeseniško železniško postajo pripeljala v tovornem vlaku, prvi ga je upravljal, drugi se je peljal kot potnik. Oba sta zatrdila, da so signalne naprave tovornemu vlaku ves čas označevale prosto pot. Pri uvozu na železniško postajo sta nenadoma opazila potniški vlak, ki se je premikal v smeri tovornega vlaka. »Najprej sem mislil, da gre le za premikalno vožnjo, zatem pa sem ugotovil, da potniški vlak hitrost pospešuje in se verjetno ne bo ustavil. Zavpil sem Trifunoviću, češ kam pa gre tale. Trifunović je hi­tro potrobil in potegnil zavoro, nato sva se oba umaknila na hodnik. V nekaj sekundah je nato prišlo do trka,« se spominja Mitić. Tako Trifunović in Mitić, ki sta strojevod­ji že okoli četrt stoletja, ne pomnita, da bi imela vlaka, ki vozita v nasprotni smeri, oba istočasno prižgano zeleno luč.

Miloš Hribernik, sprevodnik v potniškem vlaku, je povedal, da je bil pred odhodom vlaka pozoren le na uro, ne pa tudi na zunanji signal. Ob uri odhoda je strojevodji dal signal, da je potniški del pripravljen, nato so se zaprla vrata, sam pa se je odpravil proti sprednjemu delu vlaka. »Tedaj je najprej prišlo do naglega zaviranja, kasneje pa še do sunkovitega. Šele kasneje sem ugotovil, da je prišlo do trčenja,« je pojasnil. Na vprašanje, ali je pred odhodom opazil karkoli neobičajnega, pa je odgovoril, da potniški vlak običajno spelje, takoj ko se zapro vrata, tokrat pa je prišlo do neobičajne zakasnitve pri speljevanju, a vzroka ni vedel povedati.

Nazadnje so zaslišali še Boštjana Miklavčiča, tedaj vodjo službe za vleko na Slovenskih železnicah, ki je bil tudi član notranje preiskovalne komisije, ki je sicer ugotovila, da je nesrečo povzročila napaka strojevodje potniškega vlaka, vendar pa je Miklavčič zaradi dvoma podal ločeno mnenje. »Edini uradni dokument, ki ga je komisija zaradi nečitljivosti zavrnila kot neuporabnega, bil pa je ključen za razjasnitev okoliščin nesreče, je bila namreč analiza brzinomernega traku potniškega vlaka. Poleg tega v času nesreče ni deloval registrafon, naprava, ki beleži vse postavitve prog, po njej pa bi se videlo, ali je bila za tovorni vlak res postavljena uvozna pot. Tudi snemanje pogovorov na postaji v času nesreče ni delovalo. Manjkali so torej ključni materialni dokazi, imel sem dvome glede strojevodjeve krivde, zato sem kasneje kot njegov nadrejeni zoper Ponikvarja tudi ustavil disciplinski postopek,« je razložil Miklavčič, na dodatna vprašanje pa je pojasnil, da bi bil zanj tehnični dokaz, da je Ponikvar prevozil rdečo luč, brzinomerni trak na vlaku, tega dokaza pa ni. »Ugotovljeno pa je bilo, da je hitrost potniškemu vlaku stalno naraščala do 37 km/h, kar je zame znak, da ni bilo zasilnega ustavljanja, ki bi na mestu trčenja že moralo biti aktivirano.«

Sojenje se bo z zasliševanjem prič nadaljevalo 2. julija. Med drugim bo sodišče zaslišalo tudi sodnega izvedenca.