Ne poznajo kreditnega krča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 20. junij 2014 / 07:30

V Delavski hranilnici so lani obseg poslovanja povečali za dve petini, ustvarili rekordni dobiček in okrepili kreditiranje.

Ljubljana – Delavska hranilnica že vseh triindvajset let posluje z dobičkom in delničarji so vsa leta, odkar je delniška družba, z izjemo leta 2008 dobili tudi dividende, na letošnji skupščini so za to namenili 1,1 milijona evrov. V razmerah gospodarske in finančne krize, ki Slovenijo pesti zadnjih pet let, je izboljševala poslovanje in lani dosegla rekordni bruto dobiček v znesku 2,2 milijona evrov in doslej najvišji 11,67-odstotni donos na kapital pred obdavčitvijo. Bilančno vsoto je v primerjavi z letom prej povečala za dobri dve petini, za to pa sta, kot poudarjajo v hranilnici, dva razloga. Prvi razlog: že v letu 2005, ko je večina bank zvišala cene bančnih in ostalih finančnih storitev, so sprejeli odločitev, da bo hranilnica na slovenskem bančnem trgu dolgoročno perspektivna le v primeru, če bo strankam lahko ponujala storitve po cenah, ki bodo bistveno nižje kot pri konkurenci. Takšna poslovna politika, pri kateri vztraja tudi danes, se jim je obrestovala. Lani so na mesec obdelali več kot šesto tisoč plačilnih nalogov, odprli več kot 640 osebnih računov za fizične osebe in 431 računov za pravne osebe, povečali število uporabnikov elektronske banke pri fizičnih osebah za 268 in pri pravnih osebah za 406 na mesec ... In drugi razlog: slabo poslovanje večine slovenskih bank, velike izgube v bankah in negativno razpoloženje do bank.

»V hranilnici ne poznamo kreditnega krča. Lani so se krediti prebivalstvu povečali za 11 odstotkov, majhnim gospodarskim družbam in javnemu sektorju za 53 odstotkov in samostojnim podjetnikom za 31 odstotkov,« sta v poročilo o lanskem poslovanju hranilnice zapisala predsednik uprave Jože Stegne in članica uprave Jasna Mesić in dodala, da so v hranilnici pogosto v dvomu, kako se vključevati v reševanje problemov in v razvoj malega gospodarstva, saj izkušnje kažejo, da so mala podjetja precej zadolžena pri bankah in dobaviteljih. Hranilnica v teh primerih rešuje le tiste podjetnike in gospodarske družbe, za katere ugotovi, da imajo razvojne možnosti, so vezani na izvoz, imajo tehnologijo, kadre in trg za svoje izdelke in storitve in realno načrtovan denarni tok na podlagi sklenjenih pogodb s poslovnimi partnerji, pri tem pa kreditiranje pogojuje tudi s kvaliteto zavarovanja posojila s prostim poslovnim in osebnim premoženjem ter z osebnimi in drugimi poroštvi.

V hranilnici gospodarsko krizo občutijo pri obvladovanju kreditnih tveganj, kar se v finančnem rezultatu odraža v oslabitvah. Lani so iz tekočih prihodkov oblikovali za dober milijon evrov oslabitev, ki so bile predvsem posledica velikega števila brezposelnih kreditojemalcev in osebnih stečajev. Hitra rast obsega poslovanja je lani zahtevala dve kapitalski okrepitvi – prvo za 1,3 milijona evrov in drugo za dva milijona. Vloge prebivalstva so se jim povečale za 39 odstotkov in vloge prav­nih oseb za 73 odstotkov. Odprli so še šest novih poslovnih enot, tako da so jih ob koncu leta imeli že 26, med njimi tudi v Kranju in na Jesenicah.