Kristali sodobnega plesa

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Razvedrilo / petek, 20. junij 2014 / 00:00

S tradicionalnim festivalom sodobnih odrskih umetnosti Kalejdoskop v organizaciji KD Qulenium je Kranj tri dni utripal v angažiranih plesnih ritmih.

»Ko pogledamo skozi droben okular, se slika razbije na tisoč koščkov, na zrcalne barvite podobe pravilnih in nepravilnih oblik, ki iz trenutka v trenutek spreminjajo podobo. To je pogled skozi kalejdoskop. Na ta način tudi letos s festivalskim programom razbijamo monotonost vsakdana na tisoč različnih perspektiv. Omogočiti želimo prostor in čas, kjer se lahko zgodijo drugačne stvari, kjer imajo zgodbe tudi nenavadne zaključke in kjer lahko vsak vidi svojo sliko in odkrije svoj pomen,« je festivalsko ‘kalejdoskopsko’ dogajanje slikovito opisala Saša Lončar, koreografinja, vodja festivala in predsednica KD Qulenium.

Tudi tokrat je bil v ospredju Kalejdoskopa ples, poleg plesnih miniatur ter dveh premier domačih ustvarjalk Ajde Tomazin in Urše Dubravica smo imeli možnost videti tudi delo že uveljavljenih in mednarodno priznanih ustvarjalcev: Mateja Kejžarja ter Vito Osojnik s skupino Mana. Del festivala je bil s plesno delavnico Maše Kagao Knez ter s plesno predstavo po idejni zasnovi Jasne Knez afriško obarvan: hitre in neustavljive ritme najstarejše celine je bilo slišati na Glavnem trgu. Matija Lukić je v obliki fotografske razstave predstavil svoje delo, povezano s plesom in odrsko umetnostjo. Manjkalo ni niti improvizacijsko gledališče, kjer so gostili inovativni Gverila Teater. Led je z violinskim koncertom prebila Jelena Ždrale – gibalno obarvan dogodek je ustvaril barvit kalejdoskopski pogled, karakterističen za celoten festival.

Strokovni pregled s specifičnim pogledom je podal Matej Kejžar, ki je sicer tudi sam navdušil z briljantno solo plesno predstavo HIT, v kateri je izrazil svoj nazor. Po njegovi začetni oceni stanja je čas, v katerem živimo, izgubil svoj moment, prežet je z vsesplošno naraščajočo represijo in apatičnostjo, ki ju narekuje tempo propadajočega sveta kapitala – prav zato pa ta čas kliče po alternativi in strukturalnih spremembah.

»Začnimo od začetka. Obrnimo list nezadovoljstva in začnimo z radovednostjo. Začnimo od tam, od koder krene naše zavedanje prostora in časa. Začnimo od tega roba apokaliptičnih dejstev. Začnimo od tam, od koder so relacije posameznika do posameznika krenile, začnimo od koraka, pogleda, prestopa, dotika ... Moje razmišljanje ne ponuja rešitev, temveč nagovarja zamenjavo jedra, zamenjavo pogleda na skupinsko situacijo – zamenjavo ideje potopa s hojo po dnu, s hojo po robu. Namesto iskanja rešilnega jopiča smo posamezniki, ki hodimo skupaj, smo posamezniki, ki se dotikamo in odbijamo, se vidimo in se prezremo, smo ljudje, ki smo pogojeni z izmenjavo. In prav Kalejdoskop predstavlja način takšnega druženja: je predlagana struktura, ki presega meje dominantne epistomologije. Kalejdoskop predstavlja odtenke, ki so v današnjem času še kako pomembni. Kalejdoskop je čuden in drugačen. Kalejdoskop živi! In če potegnemo paralelo s Prešernom: mesto Kranj, zbudi se in ne pusti, da se nekaj tako veličastnega slavi šele po njegovi smrti,« o Kalejdoskopu razmišlja Matej Kejžar. S plesnimi miniaturami Gibogib KD Qulenium z gosti se bo festival sklenil v petek, 20. junija, v ljubljanski Festivalni dvorani.