Za petino delovnih mest več

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 3. junij 2014 / 10:03

V Sloveniji se že nekaj mesecev opazno znižuje brezposelnost. To velja tudi za Gorenjsko, kjer registrirana brezposelnost upada, prostih delovnih mest pa je od začetka leta za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Kranj – Konec aprila 2014 je bilo registrirano brezposelnih 8851 oseb. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost znižala za 300 oseb (3,3 odstotka, v Sloveniji za 2,4 odstotka). V primerjavi z januarjem (konec januarja je bilo v evidenci 9359 brezposelnih oseb) pa je brezposelnost v regiji upadla za 508 oseb (5,4 odstotka), so sveži podatki kranjske enote Zavoda RS za zaposlovanje.

V obdobju od januarja do aprila se je iz evidence brezposelnih odjavilo 3554 oseb, od tega zaradi zaposlitve 2441 oseb, kar je za 20,1 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čemu na zavodu pripisujejo takšno stanje: izboljšanju gospodarskih razmer v državi, povečanju gozdarskih opravil po letošnjem žledolomu in posledično večji potrebi po teh delih, ukrepom države za spodbujanje zaposlovanja mladih, intervencijski zakonodaji ali čemu drugemu.

»Od januarja do aprila beležimo kar 21,6 odstotka več prostih delovnih mest (1129), kjer delodajalci želijo sodelovanje z zavodom pri kadrovanju novih sodelavcev, kot v istem obdobju lani (885 prostih delovnih mest od januarja do aprila 2013). Največ povpraševanja je v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, sledi dejavnost trgovine, vzdrževanje in popravila, dejavnost prometa in skladiščenja ter drugih poslovnih dejavnosti, gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Naštete dejavnosti so objavile prosta delovna mesta in želele sodelovanje zavoda, število prostih delovnih mest je večje od sto,« pojasnjuje Dubravka Furar, pomočnica glavnega direktorja kranjske enote zavoda za zaposlovanje. »Vsekakor se zaposlovanje povečuje zaradi počasi okrevajočega gospodarstva, predvsem v predelovalnih dejavnostih. Zaradi posledic žledoloma je nekaj več zaposlovanja v dejavnosti sečnje, gojenja gozdov, saniranja okolja, urejanja površin in tudi lesarstva. Spomladi prične svojo dejavnost gradbeništvo, brezposelni se zaposlujejo v zaključna grad­bena dela. Med prednostne naloge v letu 2014 uvrščamo tudi uresničevanje programa Jamstvo z mlade, kar pomeni, da mladim do tridesetega leta starosti v prvih štirih mesecih od prijave v evidenco ponudimo možnost zaposlitve, izobraževanja ali vključitve v ukrep aktivne politike zaposlovanja.«

In s katerimi ukrepi na Gorenjskem rešujejo brezposelnost?

Eden od njih je zgodnja aktivacija brezposelnih, tako da jih motivirajo za takojšnje iskanje zaposlitve, saj izkušnje preteklih let kažejo, da se v pomladanskih mesecih zaposli največ oseb. Tako se iskalci zaposlitve vključujejo v različne delavnice za izpopolnjevanje veščin iskanja zaposlitve, vključujejo se tudi v ukrep aktivne politike zaposlovanja Usposabljanje na delovnem mestu, kjer pridobijo konkretne delovne izkušnje na delovnem mestu, in ukrep Delovni preizkus, namenjen mladim do trideset let, ki traja mesec dni na konkretnem delovnem mestu. Veliko brezposelnih oseb se je v letošnjih pomladnih mesecih vključilo v programe javnih del in prek ukrepa subvencioniranja zaposlitve Zaposli . me plus. Trenutno je aktualna subvencija za odpravo posledic žleda, namenjena delodajalcem, ki imajo registrirano dejavnost sečnje, gojenje gozdov, saniranje okolja, urejanje površin, čiščenja cest ali imajo ustrezno koncesijo za opravljanje teh dejavnosti. Na voljo je tudi program javnih del Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015. Povabilo je odprto do 4. septembra letos oziroma do porabe sredstev. Prijavijo se lahko neprofitni delodajalci, ki potrebujejo pomoč pri odpravi posledic žleda. Zavod krije celotne stroške zaposlitve.

»Jeseni pa bomo brezposelnim osebam ponudili možnost izobraževanja v Medpodjetniških izobraževalnih centrih, in sicer v programih, ki usposabljajo za poklice, najbolj iskane na trgu dela (strojništvo, gradbeništvo, gostinstvo, storitvene dejavnosti). Opozoriti pa želimo še na dobro sodelovanje z delodajalci, ki ga zagotavljajo sodelavci Pisarne za delodajalce. Delodajalcem namenjamo posebno pozornost, njihove potrebe želimo hitro, uspešno in strokovno izpolniti, kar nam uspeva in nam to priznavajo tudi delodajalci,« še dodaja Furarjeva.