Priznanja skrbnim lastnikom

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 28. maj 2014 / 09:09

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda prejel Janko Kokalj iz Ljubnega, na kranjskem pa Alojz Jagodic s Svetega Lenarta.

Kranj, Bled – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda, iz vsake območne enote enemu. Običajno jih je podelil proti koncu leta, letos, ko mineva tudi dvajset let delovanja zavoda, jih je že minulo soboto na osrednji prireditvi ob Tednu gozdov v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer je bilo hkrati tudi srečanje vseh dosedanjih prejemnikov priznanj. V blejski območni enoti zavoda so letos za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali Janka Kokalja iz Ljubnega, v kranjski enoti pa Alojza Jagodica s Svetega Lenarta v cerkljanski občini.

Janko Kokalj gospodari na kmetiji, ki obsega 5,3 hektarja kmetijskih zemljišč in šest hektarjev gozda. Vse gozdne parcele ima v bližini domačije in dobro odprte za gospodarjenje. Ker gozd raste na kremenovem konglomeratu, je pri spravilu lesa omejen na čas, ko so tla zelo suha ali zmrznjena. Pred leti se je opremil s sodobnim traktorjem in vitlom za spravilo lesa. Kot so gozdarji zapisali v obrazložitev k priznanju, je v preteklosti zgradil več gozdnih vlak, ki jih zdaj tudi redno vzdržuje. Pri delu v gozdu uporablja osebno zaščitno opremo, vsa dela v gozdu opravi kakovostno in pravočasno, pri tem pa upošteva tudi nasvete zavoda. Po letošnjem žledolomu se je takoj lotil sečnje in spravila poškodovanega drevja.

Habanova kmetija, na kateri že več kot trideset let gospodari Alojz Jagodic, leži na nadmorski višini 740 metrov in obsega 54 hektarjev gozda in osem hektarjev kmetijskih zemljišč. V gospodarjenje z gozdom ga je vpeljal že oče, še bolj pa stric, po katerem je tudi podedoval kmetijo. Obnovil je gospodarska poslopja, posodobil strojni park in zgradil nov hlev, v katerem redi 17 goved. Ob vsem delu ni nikdar pozabil na gozd. Gozdarji pravijo, da v gozdu vedno poskrbi tudi za gojitvena in varstvena dela, redno obnavlja parcelne meje, čisti kanale za odvodnjavanje na vlakah, se udeležuje izobraževanj ... Z denarno podporo iz programa razvoja podeželja je zgradil nekaj gozdnih vlak, z izdelavo cepanic pa daje lesu še dodatno vrednost.