Ansambel Hotaveljski kvintet

Slovenske viže v narečju (6)

Predstavljamo vam še ansambel Hotaveljski kvintet in skupino Katrca, zadnji par izmed dvanajstih ansamblov, ki bodo nastopili na letošnjem štirinajstem Večeru slovenskih viž v narečju. Ta bo potekal 30. maja v tržaški občini Zgonik v Italiji.

Ansambel Hotaveljski kvintet

Ansambel Hotaveljski kvintet sestavlja pet fantov, ki večinoma prihajajo iz Poljanske doline. Vsak izmed članov obvlada svoj inštrument: harmoniko, kitaro, bas, trobento in klarinet. Fante prevzema in navdihuje domača, narodnozabavna glasba. Skupaj so dobri dve leti, za sabo pa imajo kar nekaj nastopov na radiu in lokalnih televizijah. Igrajo Avsenikove, Miheličeve in Slakove melodije, ne manjka pa tudi najnovejših ‘trio hitov’.

»Zelo smo veseli sprejetja na festival Večer slovenskih viž v narečju. To nam zelo veliko pomeni, saj se naša glasbena pot šele začenja. Pred letom smo uspešno predstavili svojo verzijo Poljanske doline, ki so jo v originalu igrali Oglarji – pesem je pri poslušalcih doživela zelo lep sprejem. Upam, da bo tako tudi z našim glasbenim prvencem, ki bo premierno predstavljen prav na tokratnem festivalu. Glasbo je napisal naš harmonikar Blaž, besedilo pa David Mohorič iz zasedbe Štedientje,« se nastopa na festivalu že veselijo fantje ansambla Hotaveljski kvintet.

Skupina Katrca

Skupina Katrca bo v letošnji jeseni dopolnila devet let. Gre za trio zasedbo s pevcema, ki prihaja iz Štajerske. Klavdija Winder Pantner in Iztok Pantner sta tandem, ki skrbita, da Katrci ne zmanjka goriva – sta tudi avtorja večine skladb, ki jih Katrca posname v lastnem studiu.

Letošnje leto bo za skupino zagotovo zelo delavno, izziv več pa Katrci predstavlja tudi prihajajoči festival. Ideja za hudomušno pesem je nastala na ‘domačem zelniku’, odlične verze je dodala Vera Šolinc, pod glasbo in aranžma pa se je podpisal vodja skupine Iztok Pantner. Zasedba Katrce bo na festivalu malce obogatena, kar pomeni, da bodo fantje in dekle zaigrali v kvintetni zasedbi skupaj z gostom Gasilcem Sašom. Klavdiji Winder, Iztoku Pantnerju, Daliborju Bedeniku, Samu Kotniku in Andreju Zupaneku se bosta pridružila še klarinetist Primož Rečnik in Gasilec Sašo, ki bo poskrbel, da bo pesem dobila hudomušen pečat. Katrca stavi na pesem Sj ni rejs, zgodbo o zanimivem življenju moža in žene.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 1. december 2016 / 16:38

Na sonce

Gradiška tura (793 m) – Če se nam v pozni jeseni 'zalušta' sonca in poplezavanja, predlagam, da po daljšem času obiščemo Gradiško turo. Tod naokoli so številne športne plezalne smeri različnih težavno...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala