Iz dvorca k bajerju

Villa Manin v obdobju do 22. junija ne gosti le razstave sijajnih kostumografij iz filmov znamenitih italijanskih filmskih režiserjev, ampak tudi magijo umetnosti, razstavo protagonistov slovenske sodobne umetnosti od 1968 do 2013. Ob pogledu na prelestne kostume z bogatijo barv in dragocenih materialov in skrajno precizno izdelavo, postavljenih tako efektno, da pozabim govoriti in se mi vsake toliko izmuzne kakšen ooo …, se vrstijo tudi spomini – nekateri komaj še senca, drugi še zelo sveži: Satiricon, Amarcord, Dekameron, Canterberijske zgodbe, Ukročena trmoglavka s Taylorjevo in Burtonom … Proti koncu za hrbtom slišim ironičen: slovenščina nima samo samoglasnika o, zato nato ob pogledu na slovensko razstavo uporabljam celotno abecedo.

Dan je lep, zato je treba po kosilu še kam zaviti in obenem spočiti podplate. V bližini San Danieleja je kup lokalnih muzejčkov, a kaj ko so odprti samo ob koncu tedna. Zavijeva k Lago di Ragogna, jezercu Ragogna, ki je zame bolj bajer kot pa jezero, saj meri le pičlo šestino blejskega jezera. Barva vode je lepa, obala raznolika, trsje bogato, bledo rožnate in rumene pike na gladini so lokvanji in tu raste začuda tudi vodni kostanj. Jezerce je raj za ribiče in ribarjenje je nekakšna meditacija, ki je ne gre zmotiti, zato se od obale umakneva na travnike, kjer naju čaka posebno presenečenje. Židovsko pokopališče iz 18. stoletja med sočno travo. Različni, od časa potemneli in od vremena načeti nagrobniki so nenadoma kot sfinge. Komaj berljivih napisov ne znam razvozljati … Kdo ve, kakšne zgodbe skrivajo ti kamni. A zadnja postaja San Daniele priganja. Pršutovi odpustki in vložene artičoke.

Dan, da se reče, vreden reprize.

Polenta z gobami in škampi

Za 4 osebe potrebujemo: 1 skodelico polente, eno žlico in pol masla ali oljčnega olja, pol kg škampov, 1 majhno čebulo, 300 g šampinjonov ali mešanih gob, 2 stroka česna, eno žlico in pol sesekljanega peteršilja, 1 skodelico belega vina, 1–2 skodelici zelenjavne juhe, sol, poper, ščep muškatnega oreška.

V kozico damo 3 skodelice vode, počakamo, da zavre, solimo in polento počasi vsujemo v krop. Mešamo z leseno kuhalnico, da se polenta zgosti, a ne sme biti pregosta. Če se to primeri, dodamo še pol kozarca vode.

Na plitek pekač damo papir za peko, zlijemo nanj polento in jo s paletko porav­namo približno centimeter in pol visoko. Pokrijemo s folijo ali krpo, da se na polenti ne naredi trda skorja. Počakamo, da se polenta ohladi, in jo s koleščkom ali pa z obodom za krofe razrežemo. Kose polente zložimo v pekač, ki smo ga prekrili s papirjem za peko, premažemo z oljčnim oljem ter damo v pečico, ogreto na 180 stopinj.

V visoki ponvi segrejemo olje oz. maslo, ki ne sme po­rjaveti, stresemo naj nalistane gobe, sesekljano čebulo, strt česen, peteršilj, malo pomešamo, da gobe izpustijo vodo, ter nato zalijemo z vinom. Vino naj izpari. Potem dodamo zamrznjene škampe v lupini in juho po potrebi. Ko škampi postanejo rožnati, je omaka gotova.

Na ogret globlji pladenj damo kose pečene polente in jih prelijemo z omako. Ponudimo s hrustljavo solato.

Pa dober tek!