Predvidena trasa ceste (Foto: arhiv GG)

Bled potrebuje obe obvoznici

Stranka SLS je na Bledu pripravila okroglo mizo z ministroma Janezom Božičem in Janezom Podobnikom ter poslancem državnega zbora Mihaelom Prevcem o blejski obvoznici. Množičen odziv Blejcev.

Bled - Bled na obvoznico, ki bi razbremenila promet skozi mesto, čaka že štiri desetletja. Po letih dogovarjanj so pred kratkim z lokacijskim načrtom umestili južno razbremenilno cesto v prostor, z njo pa naj bi se promet skozi Bled zmanjšal za tretjino. Minister za promet Janez Božič je na posvetu, ki ga je pripravila stranka SLS, povedal, da bodo za gradnjo te ceste, ki naj bi se začela čez dve leti, potrebovali od 20 do 25 milijonov evrov, v rebalansu proračuna bo država zagotovila nekaj več denarja, računajo pa tudi na deset milijonov iz evropskih sredstev.

»Ne smemo več postavljati problema poteka trase, saj nam to lahko odmakne gradnjo ceste za nadaljnjih deset do petnajst let,« je dejal minister Božič. Letos se nadaljujejo odkupi zemljišč in postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, leta 2009 pa se začne gradnja, je dodal tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. V zvezi z gradnjo severne obvoznice, ki jo zahtevajo prebivalci Bleda, pa je dejal, da se njegovo ministrstvo, direktorat za prostor in občino Bled dogovarjajo in iščejo prostorske podlage, da se tudi severna obvoznica čim prej umesti v prostor. Pričakuje, da bo ta smer terjala manj časa od ideje do realizacije kot južna obvoznica. Pri slednji bodo sledili novim zakonskim možnostim, upa pa, da jim ne bo treba izkoristiti možnosti razlastitve, pač pa cilje doseči z dogovori in pri tem uporabiti gradbene pristope, da bo južna razbremenilna cesta čim manj spremenila veduto občutljivega območja ob jezeru. Župan Bleda Janez Fajfar pravi, da je Bled zrcalo vse države in je zato pomembno, kako je urejen tukajšnji promet, tako kot več gospodarstvenikov in turističnih delavcev pa tudi on meni, da Bled potrebuje obe obvoznici, severno in južno. Soglaša, da začnejo z južno, večina udeležencev okrogle mize pa se je zavzemala, da je pomembnejša (in tudi cenejša) severna obvoznica. Če bi jo gradili, bi že dovolj razbremenila promet in gradnja južne sploh ne bi bila potrebna, smo slišali na posvetu. Oglasilo se je tudi več krajanov Mlina, prepričanih, da načrtovalci ceste niso poslušali njihovih pripomb. Minister Božič, ki je prav tako prepričan o potrebnosti obeh obvoznic, je predlagal, da se v občini oblikuje skupina, ki bo skrbela za to, da bosta projekta razbremenilnih cest omogočala kar najboljše rešitve za vse.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 10. september 2017 / 15:23

Nasad nadzirala s kamerami

Na težko dostopnem terenu v Cerkljanskem hribovju je zraslo 750 rastlin konoplje, ki so jih policisti zdaj poželi, gojitelja pa bodo kazensko ovadili.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...