Freisinški čuvaj

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / petek, 31. januar 2014 / 00:00

Lubnik (1025 m) - Loška hišna gora, na katero vodi ogromno poti iz različnih smeri. S kančkom sreče lahko vdeneš tudi pot, ki ni pretirano oblegana, pa še ena daljših je.

Hišna gora Škofje Loke, ki se s svojimi 1025 m nadmorske višine dviga iz starega mestnega jedra in bdi nad loškim gospostvom. Na Lubnik smo se povzpeli čez Kobilo, pa od Loškega gradu, pa s Svetega Tomaža. Danes pa se bomo na vrh odpravili po grebenski poti iz Veštra.

Zapeljemo se v Škofjo Loko in nadaljujemo proti Selški dolini. Peljemo mimo športne dvorane Poden, skozi semaforizirano parkirišče in malce naprej od ta­ble, ki označuje konec Škofje Loke, na drugi strani ceste, na levi strani ob hiši zagledamo ozko cesto, na katero zavijemo in nadaljujemo vse do mostu, ki pelje čez Soro. Pred mostom parkiramo.

S parkirišča gremo najprej čez most, kjer je smerokaz za Lubnik, ki označuje eno uro in 45 minut hoje. Pot se začne zmerno vzpenjati skozi gozd in že v tem spod­njem delu se da slutiti, da je pot po dežju precej blatna. Po približno 15 minutah pridemo do razpotja, kjer nas smerokaz usmeri desno na Lubnik po grebenu. Pot strmo zagrize v breg in slutnja od spodaj se tukaj uresniči. Če je pred kratkim deževalo, odsvetujem vzpon po grebenu, saj je pot zelo vlažna, na kar nas opozorita tudi mah in praprot ob poti. Pot se precej strmo začne vzpenjati proti vrhu grebena, okljuki so precej kratki. Po blatni poti, speljani med številnimi koreninami, dosežemo rob grebena, po katerem nato nadaljujemo. Kočo na Lubniku vidimo daleč pred seboj na desni strani. Najprej dosežemo Mali Lubnik, visok 831 metrov. Do vrha nas čaka še približno 200 višinskih metrov. Pot se delno drži grebena, delno pa hodimo po njegovi levi strani. Zemlji in koreninam se pridružijo še skale. Pot je mestoma resnično nevarna za zdrs, sploh po dežju.

Pred zadnjim vzponom do vrha sestopimo še z enega vmesnega grebenskega vrha, s katerega sestopimo do znane poti, ki na Lubnik pripelje iz Gabrovega oz. čez Kobilo. Čaka nas še nekaj višinskih metrov. Lahko se odločimo za strmo bližnjico ali pa nadaljujemo po širši poti, ki se v okljukih dvigne do koče. Vmes nas znak opozori, da smo presegli 1000 metrov nadmorske višine. Pravijo, da je nad to višino dovoljeno vse.

Izpostavljena lega nudi fantastičen razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke. Preko Sorškega polja pogled priroma do Ljubljanske kotline s Šmarno goro; južno vidimo Polhograjsko hribovje, jugozahodno pa Stari vrh, Blegoš, Ratitovec. Pri orientaciji, katere gore vidimo, nam je v pomoč smerna plošča z graviranimi imeni bližnjih in daljnih vrhov.

Možnosti za sestop sta dve: lahko sestopimo po poti vzpona ali pa sestopimo proti vasi Gabrovo. Nad va­sjo nas smerokaz usmeri levo proti Podlubniku. Srečamo se s potjo, s katere smo prej zavili strmo desno navzgor, tokrat pa po znani poti nadaljujemo sestop. Če se odločimo za sestop po poti vzpona, bodimo pozorni in previdni, saj je pot strma in mestoma nevarna za zdrs.

Nadmorska višina: 1025 m
Višinska razlika: 677 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 2 / 5