Je Julija doma?

Sončna Verona. Veliko sonca, barv, vzdušja je tudi na platnih na razstavi Proti Monetu v galeriji na Trgu Bra. Od mojstrov baroka, rokokoja, realizma vodi v impresionizem, do znamenite Vrbe žalujke Clau­da Moneta. Visi v posebnem prostoru kot v nekakšni kapelici, vsa razgibana, a brez navdušujočega razpoloženja. Monet je namreč serijo Vrb žalujk slikal v letih 1918/1919, med in po moriji prve svetovne vojne. Slike so še vedno barvite, a je v njih žalost za tistimi, ki jih ni več. Dne 11. novembra 1918 je bila podpisana mirovna pogodba, dan pozneje je najlepšo Vrbo žalujko Monet poklonil svojemu prijatelju, tedanjemu francoskemu predsedniku Georgesu Clemenceauju … Po Vii Mazzini greva z Izbranim zelo hitro, da se meni slučajno ne odpre denarnica, kajti številke ob predmetih v izložbah so zvečine trimestne, čeprav je razprodaja. Na Piazza delle Erbe, kjer je polno znamenitosti, a tudi zelenjave, se martinčkajo domorodci in turisti. Mlada Irka, sklepam po pegicah, dobi predse krožnik, ki spominja na satelitskega! Diši! Previdno vprašam, kaj priporočajo, in dobim napol prisekano porcelanasto čelado v njej pa: pastissada de caval. Menda jo v Veroni pripravljajo že nekaj stoletij. Seveda Juliji v Veroni ne uideš, četudi ne greš pod njen balkon. Na njen naslov še vedno prihajajo številna pisma, prirejajo natečaje »za najlepša pisma Juliji« – izpovedi, ki prisegajo, da so tudi v tem norem času še želje po »večni ljubezni« in harmoniji. To knjižico kupim in za protiutež še Cucino veronese – Veronsko kuharico.

Konjski ragu – Pastissada de caval

Za 6–8 oseb potrebujemo: 1,2 kg konjskega mesa, 1 l suhega rdečega vina, govejo juho, 800 g čebule, 1 manjšo zeleno, 3 korene, 80 g slanine, 5 žlic deviškega olja, lovorov list, 3–4 klinčke, moko, sol in poper.

Meso narežemo na kocke in ga dva dni mariniramo v vinu.

Na olju pražimo vso zelenjavo, narezano na majhne koščke. Meso vzamemo iz marinade, ga osušimo in v vsako kocko meso s pomočjo nožka vtaknemo kockico slanine. Meso oprašimo z moko in ga damo k zelenjavi. Dušimo na majhnem ognju in po potrebi dodajamo juho. Čez eno uro prilijemo vino, v katerem smo marinirali meso, in dodamo lovorov list, solimo, po­pramo in na majhnem ognju počasi dušimo še dve uri, da je meso res mehko. Postrežemo s praženo polento.

Sladki krompirjevi njoki – gnocchi dolci di patate

Za 4–6 potrebujemo: 450 g krompirja ali 500 g krompirjevega testa, 150 g moke, deviško olje, 1 jajce, 100 g rozin, namočenih v rumu ali pomarančnem soku, 50 g pinjol, 2 dl mleka, 1 strok vanilje ali vaniljev sladkor, sol, sladkorno moko za posip.

Operemo in skuhamo krompir, ga olupimo in pretlačimo v skledo. Dodamo fino presejano moko, žlico olja, jajce in ščep soli in dobro premesimo. Potem testu dodamo še vse druge sestavine, rozine morajo biti do­bro ožete, da postane masa homogena. Testo naj počiva nekaj ur. Nato dobro segrejemo olje, z dvema žlicama oblikujemo žličnike in jih ocvremo, da so zlatorumeni. Ocvrte polagamo na kuhinjski papir, nato jih potresemo s sladkorjem. Ponudimo same ali s kakšno lahko sadno peno.