Zmešnjava (1)
Začelo se je z glasnim seksom v sosednji sobi. Hotel v enem lepših tunizijskih mest je imel le to slabost, da so me namestili v sobo, ki je bila z vrati povezana z drugo sobo. A ker sem mislila, da v sosednji sobi sredi maja ne bo nikogar, nisem razmišljala o menjavi. Načeloma so tovrstne hotelske sobe namenjene velikim družinam, kjer sta tako sobi ločeni, a vseeno povezani.
Dan je bil naporen, turistični ogledi so me utrudili in sem se pobrala v posteljo že zelo zgodaj. Zmanjkalo me je v dobre pol ure. Zaspala sem pri prižgani televiziji, ko me je potem sredi noči zbudilo glasno stokanje. Najprej sem planila pokonci, ker sem mislila, da se nekje pretepajo. Po slabi minuti buljenja v televizijski ekran in osredotočanja, od kod čudni zvoki, sem ugotovila, da prihajajo iz sosednje sobe. Zelo enostavno: dva sta pač zelo glasno izvajala spolne vragolije. In vrata v sosednjo sobo so bila zame – če sem hotela ali ne – posvetilo v nočni dogodek.
Kaj naj naredim, sem razmišljala. Bi ju z glasnim negodovanjem opozorila, da bi rada spala? Našla sem boljšo rešitev: vzela sem daljinca in tipko za glasnost pritiskala toliko časa, da je televizijski zvok preglasil njuno stokanje. No, pravzaprav njeno, moškega praktično nisem slišala. Za trenutek so glasovi sicer potihnili, potem pa je sledilo nadaljevanje. Sicer sta celotni 'dogodek' pospešila, saj je krajšim in tišjim vzdihljajem sledil še moški, daljši, ki ga je pospremilo pritajeno žensko hihitanje in nekaj stavkov, potem pa je vse potihnilo.
Ugasnila sem televizor in v trenutku zaspala.
Jutro je bilo sončno, jutranje plavanje v mrzli bazenski vodi me je dodobra zbudilo in pripravilo na nov popotniški dan. Najprej pa sem se odpravila v jedilnico, kjer še nisem voščila dobro jutro, ko mi je sosed za isto mizo že potožil: »Hudiča, skoraj celo noč nisem spal. Dva sta se tako glasno 'dol dajala', da ju je bilo slišati vse do moje sobe, pa sem čisto na drugi strani hodnika ...«
Smeje sem ga pogledala in mu pritrdila, da sem bila podobne 'glasbe' deležna tudi sama. »Ljudje so pač na počitnicah,« sem dodala, v isti sapi pa pomislila, kako je vendar hotel zgrajen, ker očitno so stene papirnate ...
Glasno nočno stokanje je v trenutku postalo glavna tema zajtrka. Vsak par pa, ki je vstopil v jedilnico nasmejan ali pretirano dobro razpoložen, smo si pa dodobra ogledali, stikali glave in šepetali: »Misliš, da sta bila onadva?«
(Se nadaljuje)