Ležal boš 35 dni? Ti nisi normalen!

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / petek, 24. avgust 2007 / 06:00

Medvoščan Grega Lunar je sodeloval v projektu Bed rest Valdoltra 2007. Bil je eden izmed desetih merjencev, katerih edina naloga je bila ležati celih 35 dni, dan in noč. Vstal je 3. avgusta.

Tak je bil odziv prijateljev in znancev Grega Lunarja, snemalca TV Medvode, ko jim je povedal, da se je prijavil in bil izbran za sodelovanje v letošnjem projektu Bed rest Valdoltra 2007, v katerem so znanstveniki z vsega sveta ugotavljali vpliv simulirane breztežnosti na človeški organizem. Študije so izvajali za potrebe bodočih poletov v vesolje, velik izziv pa jim je tudi ugotoviti, kako dolgotrajna neaktivnost vpliva na človeški organizem. Projekt je potekal pod vodstvom in v koordinaciji Inštituta za kineziološke raziskave znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Inštituta Jožefa Stefana iz Ljubljane, sodelovali pa so tudi številni ugledni znanstveniki iz tujine. Merjenci so bili seveda za svoje 35-dnevno ležanje plačani. Vsak je dobil po dva tisoč evrov. Grega Lunar pravi, da mu je bed rest bolj kot priložnost za zaslužek predstavljal predvsem svojevrsten izziv. Na Inštitutu Jožef Stefan je pred tem sodeloval že v dveh raziskavah: testiranju vojaških uniform v simulaciji puščave in višinski aklimatizaciji.

Bed rest pa je povsem nekaj drugega. »V Valdoltri sem bil skupaj 44 dni: šest dni pred začetkom ležanja, da so naredili vse teste, ki sem jih potem znova opravil po koncu ležanja, 35 dni v postelji in potem še tri dni na rehabilitaciji,« pojasni Lunar. Na vprašanje, kako je ležati 35 dni, pa pravi: »Med ležanjem se spremeniš v lenobo, ki se ji ne ljubi početi nič drugega kot ležati. S seboj sem imel pol omare knjig, v roke pa vzel le eno in še to pogledal zgolj dvakrat. Uredil sem si pravi multimedijski center, tako da sem bil veliko za računalnikom, gledal televizijo. Ves čas se je kaj dogajalo.« Leže je moral skrbeti tudi za osebno higieno ter opravljati malo in veliko potrebo: »V sobi za tuširanje je bila miza z okvirjem, v katerem je bil ležalnik. Nanj sem se le prevalil iz svoje postelje in se potem lepo v miru polival s toplo vodo. Na tem ležalniku sem opravil tudi veliko potrebo. Ob izločanju česarkoli iz zadnjične odprtine v ležečem položaju namreč nisi prav nič čist, zato je bilo najbolj primerno, da si se lahko takoj umil.«

Prestal je 35 dni ležanja, vmes pa seveda raziskave. Kot pravi, je bila najtežja oz. najbolj bolečatermoregulacija - potop noge v vodo, ohlajeno na sedem do osemstopinj Celzija: »Najprej ti enonogo ožičijo oziroma ti nakonice prstov prilepijo senzorje temperature. Potem jozavijejo v vrečko in potopijo vvodos35stopinjami Celzija za pet minut. Natojo potopijodo kolena v vodo z osmimi stopinjami Cezija. Po desetih sekundah se ti zdi, kot da teje zadel avtobus. Kerje voda hladna, se kriohladi in postane lepljiva, torej se ne pretaka.To pa res zelo boli.Raje bi opravildeset biopsij kot pa potop ene noge.«

Zanimivo je, da se med ležanjem ni nič zredil, saj so telesno težo ves čas kontrolirali. In kako se je bilo postaviti na noge po toliko dneh v postelji? »Vse je bilo pod nadzorom. Na nogah sem prvič zdržal šest minut in pol, potem pa mi je srčni utrip na hitro padel, pritisk je prišel pod sto. Če bi me pustili še pol minute, bi se sesedel. Vsakič potem je bilo bolje in sedaj je že skoraj normalno. Pravijo, da bo rehabilitacija trajala približno toliko časa, kolikor dolgo sem ležal.« Bed rest je zagotovo posebna izkušnja, Lunar pa pravi, da če bodo prihodnje leto testi drugačni, obstaja velika verjetnost, da se bo znova prijavil.