Kupi lesa opozarjajo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 21. maj 2014 / 11:17

Od februarskega žledoloma, ki je na kranjskem in blejskem gozdnogospodarskem območju poškodoval skoraj 1,2 milijona kubičnih metrov gozdnega drevja, so minili dobri trije meseci. Lastniki gozdov so se izkazali in doslej pospravili dobro petino vsega poškodovanega drevja. Da bi vse iglavce pospravili do 15. maja, kar je bil rok v večini generalnih odločb, zaradi obsega naravne katastrofe in pomanjkanja izvajalcev del ni bilo realno, prav tako ni pričakovati, da se bo dosedanji tempo sanacije nadaljeval tudi v prihodnje. Razlog za to ni le začetek kmetijskih del na njivah in travnikih, ampak tudi kupi lesa, ki nastajajo ob gozdnih prometnicah ali ob robu gozdov. Koliko lesa na Gorenjskem čaka na skladiščih na kupce, nihče natančno ne ve, a dobri poznavalci razmer ugotavljajo, da so čedalje večji. V zavodu za gozdove pravijo, da odkupovalci pobirajo predvsem boljši les in les pri rednih strankah, medtem ko je za drobnejši (celulozni) les, še zlasti za bor, vse manj povpraševanja.

Veliki kupi neprodanega lesa kažejo na dvoje – na to, da je po gozdnatosti tretja država v Evropi zapravila pomemben del lesne predelave, ki ne potrebuje več toliko lesa kot v času razcveta lesne industrije, pa tudi na slabo organiziranost gozdarstva, še zlasti za primere velik naravnih ujm, ko je treba prodati velike količine lesa. Zavod za gozdove je javna gozdarska služba, ki se s prodajo lesa ne sme ukvarjati, ampak lastnikom lahko le pomaga in svetuje – tudi tako, da jim pri prodaji lesa na panju pripravi cenovno izhodišče za pogajanja z izvajalci. Lastniki gozdov so na splošno slabo povezani, večinoma v društva lastnikov gozdov in v kmetijsko-gozdarske zadruge, a če bi se na državni ravni bolje organizirali, bi v izrednih pa tudi v povsem normalnih tržnih razmerah lahko nastopali na trgu z velikimi količinami lesa in dosegali boljše cene. Država je za gospodarjenje z državnimi gozdovi pa tudi za odkup lesa v primeru ujm, kot je letošnji žledolom, sicer poskušala ustanoviti družbo Slovenski gozdovi, a je predlog obtičal v primežu politične krize, med katero vlada lahko opravlja le tekoče posle.

Ob veliki ponudbi lesa na trgu so se odkupne cene že znižale – za hlodovino od petnajst do dvajset odstotkov, za drobnejši les do štirideset odstotkov, za bor celo več. Če se bo odkupna cena še zniževala in se bo spustila pod mejo, ko ne bo več pokrivala stroškov sečnje in spravila, bo med lastniki upadlo zanimanje za sanacijo gozdov, s tem pa bo tudi vrednejši les (listavcev) propadel v gozdu.