Brezje v sliki in besedi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / torek, 20. maj 2014 / 10:43

Nova knjiga Marija Pomagaj, milostna podoba na Brezjah, in razstava v Mestni hiši v Kranju sta del letošnjega praznovanja dvestote obletnice nastanka znamenite slike brezjanske Marije.

Dvestoto obletnico nastanka Layerjeve slike Marije Pomagaj, ki krasi kapelo na desni strani brezjanske ali breške bazilike, sta v torek obogatila dva dogodka. Dopoldne so v frančiškanskem samostanu na Brezjah njegov gvardijan in rektor bazilike pater dr. Robert Bahčič, direktor založbe Družina iz Ljubljane Tone Rode in raziskovalec Brezij, zgodovinar in urednik Jože Dežman predstavili novo knjigo Marija Pomagaj, milos­tna podoba na Brezjah. Predstavitve knjige se je udeležil tudi župan občine Radovljica Ciril Globočnik. »Ponosno lahko rečem, da je Marija Pomagaj res slovenska Marija, ki spremlja Slovence povsod, kjer živijo,« je na predstavitvi knjige Marija Pomagaj, milostna podoba na Brezjah povedal pater dr. Robert Bahčič. Direktor Družine, ki je izdala knjigo, je pohvalil neverjetno složno in ustvarjalno sodelovanje vseh in dejal, da v primeru Marije Slovenci res znamo stopiti skupaj. Na združevalno podobo Marije z Brezij je opozoril tudi zgodovinar in urednik Jože Dežman, ki je s svojim raziskovalnim delom od leta 1995 naprej skušal vpeti Brezje v dialoške in prostorske projekte in je v njih našel tudi spravni pomen. Romarska zapuščina, izražena v zapisih in zahvalnih predmetih, kaže na veliko duhovno bogastvo in pove marsikaj o slovenski duši. V zgodovini in pomenu Brezij ostaja še veliko stvari neraziskanih, kar je naloga prihodnosti. V slikovno bogato opremljeni knjigi so objavljeni članki o Mariji Pomagaj in nacionalnem zorenju, o Sloveniji kot deželi Marijinih svetišč, o enkratnem brezjanskem ali breškem polju in katedrali gora okrog njega, o preteklosti in sedanjosti Brezij, o frančiškanih, ki so leta 1898 prišli na Brezje, in seveda o nastanku in pomenu slike Marije Pomagaj in milijonih romarjev ter njihovih zapisih v romarskih knjigah.

Razstava v Mestni hiši v Kranju z naslovom K Mariji Pomagaj na Brezje 1814–2014 se vsebinsko povezuje in dopolnjuje monografijo. Odprl jo je pater dr. Robert Bahčič, o njeni vsebini sta govorila sodelavca Gorenjskega muzeja iz Kranja Marjana Žibert in Jože Dežman, za kulturni dodatek pa je poskrbela sopranistka Mojca Bedenik. Razstava pripoveduje o razvojnih mejnikih Brezij in njihove romarske tradicije, o velikih dogodkih, ki so se zgodili v teh krajih, in ljudeh, ki so zaznamovali preteklost Brezij, kot na primer Vurniki iz Radovljice. Delav­nica Janeza Vurnika mlajšega je po letu 1900 izdelala vse štiri oltarje in večino opreme v cerkvi, njun sin Ivan pa je kot arhitekt leta 1965 opremil fasado bazilike na Brezjah in dve leti kasneje postavil še Frančiškovo kapelico v atriju samostana. Brezje so prispevale k rojevanju slovenske narodne zavesti. Romarski zapisi ne izražajo nikakršnega nasilja, ampak izpovedujejo željo po sporazumevanju in dialogu, so povedali govorci na odprtju razstave in se spraševali, kaj moramo mi storiti, da bomo to res dosegli. Na ogled so Marijine slike in predmeti, ki so jih darovali romarji, ter njihove priprošnje ter zahvalni zapisi. Razstava nam pove, da letno obišče Brezje nad 300.000 romarjev (v torek jih je obiskala skupina romarjev iz Južne Koreje – op. p.), v vseh letih pa jih je bilo najmanj 15 milijonov.