Še nikoli tako neugodno razmerje
Število vključenih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je lani zmanjšalo, število upokojencev pa zvišalo, tako da se je razmerje med zavarovanci in upokojenci še poslabšalo in je najbolj neugodno doslej. Na enega upokojenca pride le še 1,38 zavarovanca.
Kot ugotavljajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je gibanje števila aktivnih zavarovancev in uživalcev pokojnin vse bolj neugodno. Povprečno število zavarovancev v Sloveniji se je lani v primerjavi z letom prej znižalo za 2,9 odstotka na 833.121, kar je daleč največje zmanjšanje v zadnjih petih letih, ko število vsako leto upade. Povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja se je v primerjavi s predlani povečalo za 2,9 odstotka na 602.311. Razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci se je še poslabšalo z 1,46 na 1,38, kar je najbolj neugodno doslej. Takšno razmerje vpliva tudi na financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z zmanjševanjem števila zavarovancev se namreč znižujejo prispevki v pokojninsko blagajno, hkrati pa se zaradi naraščanja števila uživalcev pokojnin povečujejo izdatki. Razliko med prihodki in odhodki mora pokriti država, njen prispevek se je lani še zvišal in je že presegel 1,5 milijarde evrov. (Tabela: razmerje med zavarovanci in upokojenci)
Upokojencev je vsako leto več
Število upokojencev še narašča, lani se je povprečno število starostnih upokojencev povečalo za 4,1 odstotka oz. za 16.247, od tega se jih je več kot štiri petine upokojilo po starem zakonu. Po oceni Zavoda je na dokaj visok porast vplivalo dvoje. Prvi razlog je sprejetje novega pokojninskega zakona, ki je uveljavil strožje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Čeprav zakon v prehodnih določbah omogoča pridobitev pravice do pokojnine po starem zakonu kadarkoli kasneje, če je zavarovanec 31. decembra 2012 izpolnjeval pogoje za upokojitev po starem zakonu, pa se je zelo veliko število zavarovancev kljub temu odločilo za upokojitev v zadnjih mesecih leta 2012 ali v začetku leta 2013. Drugi razlog je pospešeno upokojevanje »baby boom« generacije, k temu pa so prispevali tudi gospodarska in finančna kriza ter razmere na trgu delovne sile.
Ženske so se lani starostno upokojile pri povprečni starosti 58 let in štiri mesece, moški pa pri šestdesetih letih in devetih mesecih. Pri ženskah se je povprečna upokojitvena starost v obdobju 2004–2013 zvišala za eno leto in en mesec, pri moških se je celo znižala z 62 let in šest mesecev na šestdeset let in devet mesecev, pri tem pa podatki zaradi metodoloških sprememb niso povsem primerljivi. Ostrejši pogoji, ki jih je uveljavil novi zakon, lani še niso kazali večjih učinkov. Ženske so se lani starostno upokojile s povprečno dopolnjeno pokojninsko dobo 36 let in tri mesece, moški pa z 38 leti in enim mesecem. Pri ženskah se je doba v desetih letih povečala za eno leto in dva meseca, pri moških za štiri mesece.
In koliko časa upokojenci prejemajo pokojnine? Na povprečno dobo prejemanja pokojnine vplivajo zakonski razlogi (bistveno milejši pogoji upokojitve v preteklosti) in dolgoživa družba. Pri starostnih upokojencih se je v obdobju 2004–2013 doba prejemanja pokojnine podaljšala – pri ženskah z 18 let in osem mesecev na 22 let in osem mesecev, pri moških pa od 15 let in deset mesecev na 16 let in osem mesecev. (Tabela: povprečna doba prejemanja starostne pokojnine)
Skoraj tretjina do petsto evrov
Povprečna mesečna pokojnina (brez odtegnjene akontacije dohodnine) je lani znašala nekaj več kot 566 evrov in je bila za 0,1 odstotka nižja kot leto prej, pri tem pa je bila povprečna starostna pokojnina enaka kot predlani, invalidska nižja za 0,6 odstotka, družinska in vdovska pa od predlanskega povprečja nižja za 2,5 odstotka. Od 359.342 uživalcev starostne pokojnine jih je lani več kot 167 tisoč prejemalo od petsto do osemsto evrov pokojnine, 102 tisoč manj kot petsto evrov in le 10.720 upokojencev več kot tisoč petsto evrov. (Tabela: Povprečna višina pokojnin v letu 2013)
Realna vrednost pokojnin se je lani znižala že četrto leto zapored. V letu 2010 so se znižale za 0,7 odstotka, leto kasneje za 1,4 odstotka, predlani za 3,5 odstotka in lani za 1,9 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so se namreč lani zvišale za 1,8 odstotka, povprečna mesečna pokojnina pa je bila za 0,1 odstotka nižja kot leto prej. Na padanje vrednosti pokojnin kaže tudi razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo. Pred desetimi leti je povprečna neto starostna pokojnina predstavljala 70,2 odstotka neto plače, lani le še 61,7 odstotka, pri tem pa je treba upoštevati, da v neto pokojnini za lani (in tudi predlani) ni več upoštevan varstveni dodatek. (Tabela: Razmerje med povprečnimi neto starostnimi pokojninami in neto plačami)