Zgodovina v turistični senci

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / petek, 16. maj 2014 / 00:00

Blejski otok s cerkvijo in gradom v ozadju je za Slovenijo nekaj tako prepoznavnega kot kip Kristusa nad Riom de Janeirom za Brazilijo. Ampak Bled ni samo turizem. V tem idiličnem koncu Slovenije že 46 let zapored v organizaciji slovenskega centra PEN potekajo mednarodna pisateljska srečanja. Tema letošnjega je bila še posebej zanimiva, saj so se pisatelji zbrali ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne in razpravljali o vojnah in miru. O dveh temah, ki od nekdaj vzbujata pisateljske strasti po vsem svetu. Vojno in mir nam je zapustil Tolstoj, strastni pisatelj in lovec Hemingway pa roman Zbogom orožje, za katerega je idejo dobil v dogodkih na soški fronti in po bitki pri našem Kobaridu. Avtor romana Zbogom orožje se je sicer od našega sveta poslovil tako, da se je ustrelil z lovsko puško.

Predsednik slovenskega centra PEN Marjan Strojan je v svojem referatu med drugim dejal, da tako kot vse velike kataklizme tudi prva svetovna vojna še traja. Zgodovinarji naj bi tudi v drugi svetovni vojni videli nadaljevanje prve. K temu lahko dodamo, da se tudi kolonializem še ni končal. Dovolj je le pogledati, kam čez morja najpogosteje vozijo največje evropske letalske družbe, pa nam bo hitro jasno, da osred­nje evropske države še naprej branijo svoje nekdanje interese.

Med blejskimi srečanji obstaja eno, ki nas je še posebej postavilo v zgodovino. Leta 1965 je na Bledu potekal 33. kongres PEN, ki je bil prvi povojni kongres, organiziran v kateri od »vzhodnih« držav. Tega leta so na kongres prišli tudi trije latinskoameriški pisatelji, ki so kasneje postali Nobelovi nagrajenci za literaturo. Najprej je prestižno nagrado leta 1967 dobil gvatemalski pisatelj Miguel Ángel Asturias, leta 1971 mu je sledil čilski Pablo Neruda, kot zadnji se jima je z njo leta 2010 pridružil še Mario Vargas Llosa iz Peruja. Prva dva sta že dolgo pokojna, Mario Vargas Llosa pa je pri svojih 78 letih še zelo živahen in se ob literaturi aktivno odziva na aktualne dogodke doma v Peruju in drugje po svetu.

Že prihodnji teden bo v okviru svojega gostovanja v Sloveniji na turistični ogled Bleda prišel še en pomemben latinskoameriški pisatelj. Gre za Sergia Ramíreza iz Nikaragve, tesnega prijatelja Vargasa Llose, ki je bil nekoč v času sandinistične revolucije tudi podpredsednik države. Kasneje se je sicer umaknil iz aktivne politike in je danes eden največjih kritikov predsednika Daniela Ortege, saj ugotav­lja, da si je slednji prilastil revolucijo in zdaj predvsem bogati na njen račun. Če je Marjan Strojan prepričan, da prva svetovna vojna še traja, nekateri namreč menijo, da so tudi revolucije neskončne. In za to, da bi jih prepoznali, ni treba prestopiti naših meja. Je pa zelo zdravo, če nam poglede na svet in družbo izostrijo intelektualci, ki prihajajo s čisto drugega konca sveta in so predvsem neobremenjeni z našimi internimi spopadi. Za začetek nam tako pokažejo, da je Bled res turistično prekrasen, vendar tudi zgodovinsko izredno pomemben.