Iz starih časov: Kresne vraže

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. junij 2007 / 06:00

Kresna noč 2007 bo v noči od sobote na nedeljo. Ste pripravljeni? Na iskanje zaklada in kar je še takega. Zadnjič smo videli, kako so v starih časih naši predniki v tej noči iskali zaklad in pri tem klicali na pomoč samega vraga. »Stari Markovec iz Crngroba pri Škofji Loki pa je bil mnenja, da je mogoče na kresni večer izkopati zaklad tudi brez sodelovanja hudobnega duha. Zaklad leži navadno v bližini drevesa, v katerega je svoj čas udarila strela. Glavni pogoj je pridno kopanje in strogo molčanje. Niti enega glasu ne sme dati kopač od sebe. Markovčevi sosedje pa, ki so tudi blizu toliko stari kot on sam, vedo povedati, da je Markovec pod staro, od strele razcepljeno hruško izvohal zaklad. Že je prikopal do njega in že se je pest rumenih cekinov zakotalila pod motiko, kar se naenkrat srečnemu Markovcu pripeti nekaj človeškega. Glas sicer ni prišel iz ust, ali zadoščal je, da je ves denar naenkrat izginil. Vse kopanje je bilo zaman in Markovec je šel potrt domov.«

Markovca iz Crngroba, ki je nedaleč od Svetega Duha, je torej izdal njegov lastni »duh«. Manica Koman pa omenja še nekaj preizkušenih »metod« za iskanje zaklada. »Še lažje pa prideš na kresno noč do bogastva, ako moreš dobiti od zelene žabe bedro, tri zrna blagoslovljene soli in dlako devetih mačk. Ko si s temi rečmi opremljen, pojdi na kresno noč na kak hribček in kmalu boš zagledal zeleno lučico. Hiti proti njej in, ko pritečeš do lučice, bo sama od sebe ugasnila. Ti pa takoj začni kopati, kajti pod prostorom, kjer je svetila lučica, se nahaja prav gotovo zaklad.« Posebno moč in še večjo nevarnost naj bi v sebi skrivalo praprotno seme. »Ako najdeš praprotno seme in ga na kresno noč nosiš pri sebi, razumeš vse, kar govore živali. Toda kdor umeje živalsko govorico, mora še tisto leto umreti. Zato ni dobro preveč stikati za praprotnim semenom.«

Na koncu svojega opisa kresa našteje Komanova še cel ducat starih vraž, od katerih nam nekatere zvenijo znano, druge pa povsem pozabljeno. »Iz gornjega vidimo, da pri nas kroži o kresni noči precej bajk in vraž. Pa tudi v drugih ozirih nam je ostalo še precej praznoverja, ki se zrcali n. pr. v nastopnih, zelo udomačenih izrekih: 1. Če imaš spomladi, ko slišiš prvič kukavico, obilo denarja pri sebi, boš bogat celo leto. 2. Če tuli pes, voha mrtvaški duh. 3. Čuk na strehi, mrlič v hiši. 4. Če pri hiši poje kokoš, izpoje gospodarja. 5. V petek ne začenjaj z nobenim delom, ker petek je nesrečen dan. 6. Če zjutraj srečaš na cesti preje žensko nego moškega, boš imel tisti dan smolo. 7. Če otrok pri krstu joka, se bo pozneje veliko smejal. 8. Ako umirajoči nikakor ne more umreti, odpri okno, da more duša poleteti v nebo. 9. Ako se ti sanja od uši, boš štel denar. 10. Ako sanjaš o kruhu, bo umrl tvoj sorodnik. 11. Ako sanjaš, da ti kdo izdere zob, bo umrl tvoj prijatelj. 12. Ako se ti sanja o kom, da je umrl, bo dotičnik še dolgo živel. 13. Nevesta, ki pred poroko ne joka, bo jokala pozneje. 14. Ženin, ki pred poroko poje, bo po poroki klel.« Zdaj naj pa vsak sam pri sebi preveri, ali se mu je kdaj primerilo kaj od navedenega …