Smetišče na oceanu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 5. maj 2014 / 09:48

Tihi ocean je med vsemi največji, pokriva tretjino površine Zemlje. Ste kdaj videli posnetek velikanskega območja sredi njega, ki ga pokriva ogromna količina plavajočih smeti? Grozljivo!

Velika pacifiška cona smeti

Smetišče sredi Tihega oceana je dobilo različna imena: »velika pacifiška cona smeti«, obliž iz smeti (The Great Pacific garbage patch), vorteks iz odpadkov (Pacific trash vortex) … Je na območju med 135 in 155 stopinjami z. g. d. in 35 do 42 st. s. z. š. Ocene o njegovi površini se močno razlikujejo, obsegalo naj bi od 700 tisoč do 15 milijonov kvadratnih kilometrov, od 0,41 do 8,1 odstotka površine oceana. Za primerjavo: površje Slovenije meri dobrih 20 tisoč kv. km. Opazovalci, ki so pluli vzdolž te plavajoče deponije, so izmerili tudi njeno dolžino: več kot 2700 kilometrov! Problem tega madeža seveda ni le vizualni. »Problem s plastiko ni v tem, da bi bila sama po sebi nevarna in bi spuščala toksične snovi v okolje. Embalaža, ki jo na primer uporabljamo za shranjevanje hrane, ni toksična. Težava je v tem, da gre pri plastiki za popolnoma umetne kemijske strukture, na katere narava nima odgovora in jih ne more razgraditi, saj ni bila evolucijsko temu prilagojena. Plastika je tudi relativno trajen odpadek, ki sicer fragmentira in se fizično razgradi na manjše dele, vendar je proces razpadanja izjemno dolgotrajen, na primer v primerjavi z lesom, ki ga tudi najdemo med plavajočimi odpadki. Ta se biološko razgradi in razpade, saj se je narava temu prilagodila. Prav primer vrtinca odpadkov v Tihem oceanu je tipičen primer tega, saj plastika ne razpade, temveč se le dodatno akumulira. To je zgled za prihodnost, kaj se bo zgodilo, če ne bomo primerno ravnali s tovrstnimi odpadki.« Z navedenimi besedami to reč razloži dr. Andrej Kržan z ljubljanskega Kemijskega inštituta. Ta sodeluje v čezmejnem programu IPA Adriatic – za krepitev zmogljivosti trajnostnega razvoja v jadranski regiji. V tem programu je osem držav (Albanija, BiH, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija in Srbija), v njegovem okviru poteka tudi mednarodni projekt DeFishGear (Derelict Fishing Gear Management System in the Adriatic Region – Sistem ravnanja z odpadno ribiško opremo v jadranski regiji). Jadranski problem je seveda v primerjavi s pacifiškim sorazmerno majhen, a za nas pomemben. Kako rešiti planetarni problem v Tihem oceanu, pa najbrž ni jasno še nikomur. Mogoče ga bodo rešile živali, ki se s plastiko hranijo. Kržan: »V nekaterih ribah so že našli tudi plastične delce. Zgodba je večstopenjska. Mikroplastika ima veliko površino glede na svojo maso in nase veže polutante. Kemikalije, ki so v vodi slabo topne in v razmeroma majhnih koncentracijah, ta plastika veže nase in jih tako koncentrira. Te kemikalije se lahko resorbirajo v prebavnem traktu in tako pridejo v prebavno verigo. Zadeva, kolikor jo poznamo, za zdaj ni videti alarmantna. Vendar je skrb zbujajoče, da so umetni materiali prisotni povsod okoli nas in da odkrivamo še druge elemente te zgodbe. Več kot jih odkrivaš, slabša je zgodba.« Pa še zapletena je. (Vir: MMC RTV SLO)

Najbolj vplivni Zemljani

Ameriška revija Time vsako leto objavi seznam stotih najbolj vplivnih ljudi na svetu. Posebnost seznama 2014 je v tem, da na njem še nikoli ni bilo toliko žensk – letos jih je kar 41 od stotih. Med njimi so: 16-letna Pakistanka Malala Jusafzaj, borka za pravico do izobrazbe deklic v islamskem svetu; Hillary Clinton, nekdanja državna sekretarka ZDA; 17-letna Lydia Ko, novozelandska igralka golfa; Janet Yellen, predsednica ameriške centralne banke Federal Reserve; Mary Barra, izvršna direktorica podjetja General Motors; Megyn Kelly, voditeljica ameriške televizije Fox; ameriška pevka Miley Cyrus, srbska umetnica Marina Abramović … Prva na seznamu pa je ameriška pevka Beyonce, zato je tudi na naslovnici. Med moškimi so na seznamu papež Frančišek, ameriški predsednik Barack Obama, ruski predsednik Vladimir Putin, kitajski predsednik Xi Jinping, nogometaš Cristiano Ronaldo, »žvižgač« Edward Snowden, ameriški državni sekretar John Kerry, brata Charles in David Koch, milijarderja, ki radodarno podpirata konservativne politike v ZDA, košarkar Jason Collins, pa režiser in igralec Robert Redford … Kaj porečete? Najbolje bi bilo prebrati utemeljitve, ki so jih za vsakega od stotih napisali prav tako priznani in vplivni ljudje.

Papež prosil za mir v Ukrajini

»Bog, prosimo te, razjasni in daj navdih pobudam za umiritev razmer v Ukrajini, da bi vse strani ob podpori mednarodne skupnosti naredile vse za preprečitev nasilja in obnovo države v duhu enotnosti in dialoga.« Tako je papež Frančišek na veliko nedeljo prosil Boga za mir v Ukrajini. Bo njegova prošnja uslišana? Se bo po Ukrajini razlila božja milost ali kri?