Atlas Slovenije za OŠ in SŠ

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. maj 2014 / 11:57

»Slovenija leži, poenostavljeno rečeno, na 46 stopinjah severne geografske širine (na 46. vzporedniku) in 15 st. vzhodne geografske dolžine (na 15. poldnevniku). Presečišče 46. vzporednika in 15. poldnevnika je pri Gabrovki na Dolenjskem. Skrajna južna točka je Damelj v Beli krajini (45° 25' s. g. š.), severna Budinci na Goričkem (46° 53' s. g. š.), vzhodna Benica pri Petišovcih (16° 36' v. g. d.), zahodna pa pri Breginju (13° 3' v. g. d.). Geometrično središče Slovenije je pri Spodnji Slivni nad Vačami (46° 07' s. g. š., 14° 48' v. g. d.) in je od presečišča 46. vzporednika in 15. poldnevnika oddaljeno okoli 20 kilometrov proti severozahodu … Za naravne in družbene razmere naše države je pomembna lega na stiku štirih velikih naravnih enot Evrope: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske kotline in Sredozemlja. Stična lega prispeva k pestri naravni raznolikosti, ki je najbolj prepoznavna značilnost naše države. Meje med posameznimi naravnimi enotami pa niso ostre, včasih jih je celo težko določiti, zato je druga značilnost Slovenije prehodnost, tako pokrajinska kot podnebna in družbena. Zaradi stičnosti in prehodnosti je na razmeroma majhnem prostoru nastal izjemno raznolik, drobno razčlenjen mozaik majhnih pokrajin s samosvojimi naravnimi in družbenimi značilnostmi.«

Navedene besede so iz najnovejšega Atlasa Slovenije za osnovne in srednje šole. Seveda so v njem glavni zemljevidi in drugo slikovno gradivo, ne besedila. Vrh tega ne gre za običajen učbenik, ampak za resnično novo delo, ki omogoča nov in bogatejši pogled na Slovenijo tudi učenim, ne le učencem. Tisti, ki smo hodili v šolo pred pol stoletja, o takem priročniku še sanjati nismo mogli. Imeli smo »navaden« zemljevid Slovenije, ki ga je izdelal kartograf Ivan Selan v sodelovanju s profesorjema Valterjem Bohincem in Francetom Planino. V tem atlasu pa so za vsako območje na voljo zemljevidi različnih meril, različni tematski prikazi, perspektivični reliefni modeli, ponekod katastrski zemljevid z začetka 19. stoletja in ob njem fotografski pogled na isto območje iz zraka dvesto let pozneje. »Kot bi se ozemlju Slovenije bližali s pomočjo Googla in bi nazadnje lahko gledali iz najmanjše možne razdalje, denimo, lastno vas,« zapiše geograf dr. Jurij Kunaver in poudari, da gre za »kartografski izdelek brez primere«. S takim atlasom mora biti učenje in poučevanje zemljepisa Slovenije v užitek, tudi za geografske samouke, ki v svoji učni dobi take knjige nismo imeli.