Aicha prihaja iz Maroka, je mamica dveh deklic, ki jima v Sloveniji skuša zagotoviti lepšo prihodnost.

Afričani iščejo lepše življenje

Ekvadorec, Nigerijec, Tunizijec, Mozambičan, Maročanka … Vsi ljudje z imeni in priimki in pretresljivimi osebnimi zgodbami. Vsi so prišli v Slovenijo, upajoč, da bo to postala njihova obljubljena dežela. Živijo na Jesenicah in vsak od njih se po svoje sooča z resničnostjo imigrantskega vsakdana …

Na Jesenicah živi več temnopoltih priseljencev, prihajajo iz Maroka, Mozambika, Ekvadorja, Nigerije, Tunizije … Večina je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni s Slovencem oziroma Slovenko, a so partnerske zveze razpadle. »Na začetku je vse sanjsko, ko pa nastopijo težave, jih ne znajo reševati in kulturne razlike postanejo prevelike,« pravi Faila Pašić Bišić.

Eden od imigrantov iz Nigerije je – potem ko ga je partnerka, Slovenka postavila na cesto – tri dni spal kar na jeseniški železniški postaji. Prek centra za socialno delo so navezali stik z društvom UP, saj mu, ker ima v Sloveniji urejeno le začasno bivanje, po naši zakonodaji ne pripada socialna pomoč. Tako mu je društvo našlo sobo, ki mu jo tudi plačujejo, priskrbeli so mu hrano in obleko ter mu dali podporo, ki jo potrebuje.

»To so ljudje, ki prihajajo iz popolnoma drugačnega kulturnega okolja in načina življenja, pripadajo velikim družinam, skupnosti. To so ljudje, ki niso navajeni individualizma in se v kapitalističnem svetu težko znajdejo,« pravi Faila Pašić Bišić iz Človekoljubnega humanitarnega društva UP z Jesenic, ki vzpostavlja most med priseljenci in slovensko družbo. Kot opaža, se v zadnjem času povečuje število imigrantov iz afriških držav, iz centralne in severne Afrike, ki zdaj živijo na Jesenicah. »Medtem ko za priseljence iz bivših jugoslovanskih držav kulturni šok ni tako velik, saj smo vendarle nekoč živeli v skupni državi, pa je za Afričane ta šok velikanski. Pridejo v popolnoma drugačno, neznano, tuje okolje, ne poznajo jezika, zato potrebujejo tudi zelo specifično pomoč,« pripoveduje sogovornica. Prostovoljci iz društva UP tako z vsakim delajo individualno, predvsem jim pomagajo pri lažji vključitvi v okolje, jim pomagajo skozi vse birokratske procese urejanja dokumentov, pridobitve socialne pomoči. Pomagajo pri vključitvi otrok v vrtec, šolo … Zelo pomembna pa je tudi humanitarna pomoč v hrani, oblačilih … »Ti ljudje so finančno povsem nestabilni, zato jim pomagamo tudi pri iskanju stanovanja, plačevanju najemnine … Ker se najemodajalci temnopoltih ljudi izogibajo, tu nastopi naše društvo kot posrednik in garant,« pripoveduje Faila Pašić Bišić.

Aicha in njeni dve deklici

Aicha prihaja iz Maroka, kjer je pred leti spoznala Slovenca, Jeseničana. Rodila je dve hčerki, starejša ima pet let, mlajša dve. Zveza je razpadla, Aicha je nekaj časa živela med Slovenijo in Marokom, pred petimi meseci pa se je odločila, da bo hčerkama (obe imata slovensko državljanstvo) skušala zagotoviti lepše življenje, kot ga je imela sama v Afriki. V Maroku je občasno delala kot frizerka za mizerno plačo, s katero ni mogla zagotoviti prihodnosti hčerkama – v državi namreč ni brezplačnih vrtcev, šol, zdravstva … Hrana je sicer poceni, a vse ostalo je zelo drago, razlaga. Na Jesenicah je – ob popolni odsotnosti podpore zdaj že bivšega partnerja – s pomočjo Faile iz društva UP našla stanovanje, deklici sta začeli obiskovati vrtec in že lepo govorita slovensko, slovenščine pa se je začela učiti tudi sama. Uredila si je stalno prebivališče, zato upa, da bo, ko se le nauči dovolj jezika, našla kakšno delo. Delala bi karkoli, da le preživi svoji deklici, njene sanje pa so majhna restavracija z maroško hrano … Kot pravi Faila, Aicha prihaja iz ponosnega, dostojanstvenega okolja in spoštovanja vredna in nadvse pogumna je njena odločitev, da začne na novo v tuji državi, brez vsega, a s ciljem, da omogoči boljše življenje hčerkama. Aicha priznava, da je zelo zelo težko, a se ne bo vdala: »Za hčerki moram biti močna. Težko mi je bilo zapustiti dom, družino, varno okolje, a sem to storila za lepšo prihodnost deklic.«

Slovenija - obljubljena dežela?

Na vprašanje, kako obljubljena dežela je v resnici Slovenija, Faila Pašić Bišić odgovarja: »Slovenska migracijska politika je neprijazna, saj od imigrantov zahteva predvsem, da se čim prej naučijo slovenski jezik, se aktivirajo na trgu dela, hkrati pa se pozablja dolžnosti države gostiteljice, da spozna kulturo, tradicijo, vero teh ljudi in jim omogoči čim lažji integracijski proces. To so ljudje, ki hočejo zaživeti na novo in jim je treba pomagati, da se opolnomočijo za življenje v Evropi, da se jim, ne glede na barvo kože, omogoči človeka vredno življenje …«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 31. avgust 2014 / 14:04

Za varno pot v šolo

Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policija in občinska redarstva bodo tudi letos poostreno nadzirala okolice šol. Na Gorenjskem se v minulem letu v prometu na poti v šolo ni poškodoval...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 25. april 2014 / 14:50

Partizanska vojska osvobajala na pragu Ljubljane

Dne 13. junija 2014 mineva sedemdeset let od uspešnega boja Gorenjskega partizanskega odreda z nemško armado. Ta boj je bil na območju občine Vodice in v njeni okolici.

Kronika / petek, 25. april 2014 / 17:30

Lani umrlo šestnajst kolesarjev

Kolesarjem je kot enim najbolj ranljivih udeležencev cestnega prometa namenjena preventivna akcija, ki poteka še do nedelje.

Humor / petek, 25. april 2014 / 15:00

Od zadaj

Slovenskim hokejistom je včeraj le uspelo streti odpor Ukrajincev. Zlobnež bi pomislil, da v zadnji tretjini Ukrajinci ruskega rodu niso prišli na ledeno ploskev.

Slovenija / petek, 25. april 2014 / 18:29

Krajina slikarja Sadnikarja

Narodni muzej v Ljubljani je bil v torek prvič kraj začetka Koroških kulturnih dni v Ljubljani. Letošnji so že dvanajsti. »To si štejemo v čast, saj je naša dolžnost varovanje in predstavlja...

Škofja Loka / petek, 25. april 2014 / 16:31

Prebili so predor pod Stenom

V predoru pod Stenom se je v petek opoldne dobesedno posvetilo. Gradbeni delavci, ki so v zadnjih tednih predor kopali z obeh strani, so namreč izkopali še zadnje metre.